Na Poljskem je opozicija znova na nogah. Tokrat ne zaradi vladnih posegov v pravosodje ali vladnega nasprotovanja primarnosti evropskega prava, temveč zaradi domnevnega vladnega prisluškovanja opozicijskim politikom in državnemu tožilcu pred volitvami leta 2019. Vlada naj bi prisluškovanje trojici posameznikov izvedla s programsko opremo pegaz, ki jo je tik po srečanju poljskega premierja Mateusza Morawieckega s takratnim izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem leta 2017 za dobrih pet milijonov evrov kupila od izraelskega podjetja NSO Group.
Programsko opremo tega podjetja so v preteklosti uporabljale številne države sveta, tako demokracije kot avtokracije. Sodeč po lanskih razkritjih Amnesty International in mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev so jo pogosteje kot za zasledovanje kriminalcev uporabljale za prisluškovanje opozicijskim politikom, novinarjem in aktivistom. Madžarska je programsko opremo uporabljala za prisluškovanje vsaj desetim novinarjem, aktivistom in poslovnežem.
Najmanj 57 vdorov v mobilne telefone trojice
Poljska je po poročanju tamkajšnjih medijev opremo pegaz kupila za obveščevalno službo, 5,4 milijona evrov vreden račun zanjo pa naj bi za prikrivanje sledi nezakonito plačala iz proračunskih postavk protikorupcijskega urada, konkretno iz sredstev sklada za pomoč žrtvam kriminalnih dejanj. Ali so programsko opremo uporabili za nadzorovanje kriminalcev in zlikovcev, ni znano. So pa izsledki oddelka torontske univerze Citizen Lab, ki preiskuje uporabo programske opreme pegaz, razkrili, da je bil program uporabljen za nadzorovanje vsaj treh do vlade kritičnih državljanov.
Odvetniku Romanu Giertychu, ki je med svojimi strankami imel več opozicijskih politikov, so leta 2019 vdrli v telefon vsaj osemnajstkrat. Leta 2021 so vsaj šestkrat prisluškovali državni tožilki Ewi Wrzosek, ki je bila kritična do pravosodnih reform vlade in je ena izmed glavnih bork za neodvisnost državnih tožilcev. Pred volitvami leta 2019, na katerih je vnovič slavila vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS), se je v prisluhih prav tako znašel poslanec Krzysztof Brejza, ki je v tistem času vodil volilno kampanjo Državljanske koalicije. Med aprilom in novembrom 2019 so po izsledkih Citizen Lab s pegazom v njegov telefon vdrli najmanj 33-krat. V tem času so se na poljski televiziji PTV nepojasnjeno znašli deli SMS-sporočil Brejze, s katerimi so poskušali pokazati, da načrtuje kampanjo sovraštva proti političnim nasprotnikom. Brejza je takrat odstopil, zdaj pa je prepričan, da bi se volitve iztekle drugače, če se prisluškovanje ne bi zgodilo.
Brez interesa za preiskavo
Afera je že dobila vzdevek »poljski Watergate«. »To je najgloblja in najresnejša kriza demokracije od leta 1989,« pravi vodja opozicije Donald Tusk in zahteva ustanovitev posebne preiskovalne komisije o očitkih vladnega prisluškovanja.
Toda vlada Mateusza Morawieckega za kaj takega ne kaže posebnega zanimanja. V vladi zavračajo očitke o prisluškovanju, poročanje medijev o tej temi označujejo za lažne novice, v preiskovalnem uradu pa zagotavljajo, da se prisluškovanje izvaja samo s sodno odredbo. Tožilstvo je zavrnilo pobudo za preiskavo domnevnega prisluškovanja.