Hčerinsko podjetje premogovnika toži nekdanjega direktorja
Invalidsko podjetje HTZ Velenje, hčerinska družba Premogovnika Velenje, v nizu tožb zaradi posla pri gradnji poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici tokrat toži še nekdanjega direktorja HTZ Velenje Dejana Radovanovića in Wiener Städtische Zavarovalnico za skupno 2,38 milijona evrov odškodnine. HTZ Velenje je v posel vstopil po tem, ko je v poslovne težave zašel eden od investitorjev – podjetje Igem Tomaža Ročnika. HTZ Velenje je dela opravil, poplačila pa išče v več tožbah.
V 24 milijonov evrov vrednem projektu na Gorici sta mestna občina Velenje in Stanovanjski sklad RS financirala 132 neprofitnih stanovanj in 198 pripadajočih pokritih parkirnih mest, Igem gradnjo petnajstih tržnih stanovanj, trgovskega centra in 460 parkirnih mest za trg. Kmalu po začetku gradnje v letu 2010 so se začele težave, ko so banke Ročnikovemu podjetju začele ustavljati kreditne linije, kupci poslovnih prostorov so se umaknili, gradnja objekta se je ustavila, na Gorici pa je zevala gradbena jama. Tudi v Delu smo poročali, da je leta 2012 posredovala velenjska občina, da je Igem dela oddal HTZ Velenje. Ta je dela opravil, ostal brez plačila, Igem pa v stečaju.
HTZ Velenje je vložil več tožb, zdaj toži tudi nekdanjega direktorja Dejana Radovanovića, ki je na včerajšnjem naroku pojasnil, da so ta projekt želeli zaradi referenc, pogodba je bila, kot je dejal, dobra. Čeprav je bila večina garaž del tržnega dela, bi jih kupila občina, je pojasnil Radovanović: »Skladno s pogodbo se je občina obvezala, da bo prvi sklop garaž kupila do 31. decembra 2014, drugi sklop pa do 31. decembra 2015. Vse je bilo pokrito z neposredno izvršljivostjo.« Dodal je, da jih ni v posel nihče prisilil: »Verjeli smo občini, vstopili pa zato, ker je bil posel dobro zavarovan.« To je verjela tudi takratna vodja pravne službe v PV Anica Zajc, ki je zahtevala nekatere popravke v pogodbi: »So bili kar pritiski z občine, češ, kaj kompliciram, saj bodo plačali.«
Vezana trgovina?
Radovanovića je 1. decembra 2014 zamenjala Suzana Koželjnik, ki je včeraj dejala, da družbi HTZ ta posel ni dišal: »Gradbeno jamo na Gorico smo šli reševat samo zato, ker je bila zadaj občina. Mi sicer v posel z Igemom ne bi šli.« Konec leta 2014 so imeli od Igema za 5,4 milijona evrov odprtih zapadlih terjatev: »Igem ni plačal, ker občina ni odkupila garažnih mest, kot je bilo dogovorjeno.« Na vprašanja, zakaj ni takoj vložila izvršbe, pa je odgovorila, da so se zelo trudili po mirni poti, imeli so nešteto sestankov z občino in Ročnikom, sodelovala sta tudi Premogovnik Velenje in HSE. Po naših informacijah naj izvršbe ne bi vložili, ker naj bi to zahtevala občina, sicer ne bi dala soglasja h koncesiji za rudarjenje.
Ko ni šlo več, pa so v začetku leta 2016 vendarle vložili izvršbo, a se je Igem pritožil. Ni pa se pritožil, ko je izvršbo vložila družba Ahac, danes so na teh garažah hipoteke v korist družbe VOC Ekologija. Občina jih po zakonodaji zaradi hipotek sploh ni smela več kupiti. A glede na včerajšnje pričanje Koželjnikove je vprašanje, kako zelo so sploh želeli pomagati: »Iztok Mori [direktor občinske uprave] mi je rekel, zakaj se tako trudim, saj bo pač HTZ šel v stečaj kot kolateralna škoda.« Odgovore z velenjske občine še čakamo.
