Posvetovalnega referenduma o demografskem skladu ne bo

Vlada je predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu pripravila lani jeseni in do marca letos je prišel skozi drugo branje v DZ. Tretje branje in s tem potrditev zakona je nato ustavila zahteva za razpis posvetovalnega referenduma, ki so jo vložili poslanci opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB. Predlagatelji referenduma so popoldne opozarjali, da se s predlaganim zakonom ne rešuje vprašanja financiranja pokojnin v prihodnosti, omogoča pa neomejeno moč kadrovanja v državnih podjetjih. "Vlada si poskuša kupiti eno leto do volitev, da bo lahko v tem času delala z državnim premoženjem, kar bo hotela," je v imenu predlagateljev danes dejal Luka Mesec (Levica).

Po načrtih vlade bi nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb. Gre za 8,6 milijarde evrov državnega premoženja, je pred glasovanjem spomnila Andreja Zabret (LMŠ) in opozorila, da je zakonsko besedilo spisano tako, da se vse vzvode upravljanja in nadzora sklada daje v roke političnih strank in vlade."Potrebujemo takšen sklad, da bo dejansko in izključno prispeval k zmanjšanju vrzeli v pokojninski blagajni," je pozvala. Dejan Židan (SD) je predlog zakona označil za "še eno kukavičje jajce trenutno vladajočih". Upravljanje državnega premoženja bi združili pod eno streho, dobičke pa razpršili, namesto da bi jih uporabili za financiranje pokojnin v prihodnosti, je bil kritičen.

Naj se sredstva od upravljanja državnega premoženja nameni izključno za pokojnine, je menila tudi Alenka Bratušek (SAB). "Premoženje mora ostati v lasti države, sklad pa naj z njimi le upravlja," je dejala in nadaljevala, da se morajo sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, zagotovljeni morajo biti tudi dodatni viri. Le tako bo mogoče zagotoviti stabilne vire za pokojnine danes in tudi čez 40 let.

Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je vse očitke zavrnil, zanikal pa tudi, da o predlogu zakona ni bila opravljena poglobljena javna razprava ter da ni bil usklajen s socialnimi partnerji.

Pravne podlage in javna razprava za sprejem zakona o demografskem skladu obstajajo že od leta 2014, je spomnil. Poudaril je še, da so bile v času prejšnjih vlad od leta 2013 do konca leta 2020 prodane kapitalske naložbe države v kar 45 podjetjih. Kot je še pred glasovanjem dejal Jurij Lep, bodo nepovezani poslanci podprli predlog za razpis referenduma, medtem ko so mu v SNS nasprotovali. "Gre za rušenje vlade in nič drugega," je dejal Jani Ivanuša (SNS). Poslanci DeSUS so imeli na demografski sklad različne poglede, zato niso glasovali enotno, pa je povedal Robert Polnar.

V koalicijskih poslanskih skupinah so razpisu referenduma enotno nasprotovali, tudi zaradi zavajajočega referendumskega vprašanja, kot je rekla Monika Gregorčič (SMC). Vprašanje bi se namreč glasilo: "Ali ste za to, da DZ sprejme predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ne rešuje problema financiranj pokojnin, pač pa vladi Janeza Janše še povečuje možnosti kadrovanja po državnih podjetjih in privatizacijo?" Če bi imeli predlagatelji poštene namene, bi vprašanje predlagali v nekem poštenem duhu, je menil Jožef Horvat (NSi). Suzana Lep Šimenko (SDS) pa je zagotovila, da pomeni zakon o nacionalnem demografskem skladu jasen napredek pri upravljanju državne lastnine, s čimer bo premoženje upravljano pregledno, varno in donosno.

Gregorčičeva predlog za razpis posvetovalnega referenduma razume kot politični manever zavlačevanja s strani opozicije. "Predlog zakona naslavlja svoj temeljni cilj, to je zagotovitev preglednega, varnega in donosnega upravljanja naložb v lasti sklada s ciljem povečevanja vrednosti za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja," je poudarila.

Šest sindikalnih central s simbolično manifestacijo v podporo referendumu o demografskemu skladu

Šest sindikalnih central je dopoldne pred stavbo državnega zbora pripravilo simbolično manifestacijo, s katero so izrazili podporo izvedbi posvetovalnega referenduma o nacionalnem demografskem skladu. Simbolično manifestacijo so pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost ter Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je pojasnila, da so se zbrali v podporo glasovanju za predhodni posvetovalni referendum. To bo po njenih besedah hkrati lahko tudi znak, da vlada s socialnim dialogom meni resno. Kot je spomnila, so se sindikalne centrale umaknile iz socialnega dialoga ravno zaradi tako pomembnih zakonov, kot je zakon o nacionalnem demografskem skladu. "In glede na to, da referendum v primeru sprejetja zakona v vsakem primeru bo, če ne predhodni, pa naknadni, ki ga bomo organizirale sindikalne centrale, je zdajle še točka, ko lahko tega naknadnega, vključno s stroški preprečimo," je dejala Jerkičeva.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je menil, da imajo poslanke in poslanci - če resno vzamejo to, da izražajo ljudsko voljo in se ne naslanjajo na strankarsko disciplino -, sedaj priložnost, da izglasujejo posvetovalni referendum in dajo priložnost ljudstvu, da pove, kaj si o tem zakonu misli. To bi bilo po njegovem mnenju najbolj koristno ravnanje poslank in poslancev, "še posebej v trenutku, ko je parlament v resnici blokiran in je vprašanje, ali dejansko odraža, kar meni večina ljudstva".