Vse poti vodijo v Rim
Dovolj je sprehod v srcu Rima, da dojamemo, zakaj si to mesto zasluži naziv večnega mesta. Njegova zgodovina je podobna plastem, ki se prekrivajo druga nad drugo ne da bi izginile; ta razslojenost je dragocena za raziskovalce, enkratna za prebivalce mesta in očarljiva za obiskovalce z vsega sveta. Prestolnica Italije je že skoraj tri tisoč let primer kontinuitete in sposobnosti adaptacije na spremembe, kar velja tudi za na novo zasnovano zdajšnjost. Dokaz tega je njegovo umetniško bogastvo, ki izraža prilagajanje na spremembe v tisočletjih. Zdaj to mesto kandidira za svetovno razstavo (Expo) leta 2030.
Že od antične dobe se Rim lahko ponaša z avantgardnimi rešitvami za potrebe tamkajšnjih ljudi (v času cesarja Avgusta je mesto štelo milijon prebivalcev!). Dovolj je, če pomislimo na vodovodni sistem, ki je, zaradi inovativnega pristopa, presegal okvire takratnega časa; zaradi tega si je prestolnica prislužila naziv Regina Aquarum (kraljica voda). Ali pa na cestno omrežje, ki je povezovalo večno mesto z vsemi provincami na polotoku in cesarstvu (v skladu z rekom da Vse poti vodijo v Rim). Dediščina iz preteklosti in sedanjosti sta povezani z vizijo Expo, ki je uprta v prihodnost.
Vse od rojstva mesta, ta se nahaja v središču Sredozemlja, na križišču med tremi celinami, je Rim privlačil idejna gibanja in talente zunaj svojih meja. Brez prispevka drugih kultur ne bi bilo mogoče ustvariti izrednih umetniških zbirk in tako bogate kulture. Rezultat tega je edinstvena mešanica, zgodovine, narave in ljudi, ki so pripomogli, da je mesto postalo moderna prestolnica in destinacija za milijone obiskovalcev; tako kot pred dva tisoč leti, njegovi meščani tu sobivajo, saj jih družijo vrednote svobode in medsebojnega sprejemanja.
Rim je tudi metropola z največjimi zelenimi površinami v Evropi. Njegovi mestni parki, zgodovinske vile in naravni rezervati ustvarjajo posebno ravnovesje oziroma integracijo med prebivalci in naravnim okoljem; ta je že zelo dolgo prisotna in je lahko zgled za prihodnost. Ni naključje, da je Rim najbolj agrarna občina v Evropi; znotraj njenih občinskih meja se intenzivno ukvarjajo s kmetijskimi dejavnosti, ki so pogosto inovativne. Tudi v tem primeru dediščina iz preteklosti ne predstavlja bremena, ampak spodbudo, saj je izhodišče za iskanje trajnostnih rešitev za našo skupno prihodnost.
Rim ne želi vzbuditi pozornosti zgolj s sklicevanjem na preteklost, kar pomeni, da kandidatura ni povezana s preprosto medijsko prepoznavnostjo. Namesto tega je izbral programsko usmeritev, ki je usmerjena predvsem v sedanjost in prihodnost. Strnjena je v geslu »People and territories: urban regeneration, inclusion, and innovation«, ki pomeni izziv, skupen za vse države mednarodne skupnosti. Ta se sklicuje na priporočila Združenih narodov, začrtana v Agendi 2030.
Ta tematska izbira zadeva ves planet z vsemi njegovimi prebivalci, saj vključuje številna področja: evolucijo in regeneracijo našega okolja, soočenega z grožnjo podnebnih sprememb in njenih uničujočih posledic; raznovrstnost in vključujoč pristop prebivalstva; trajnost urbanih okolij in krožno gospodarstvo; decentralizacijo in mobilnost na lokalni, državni in mednarodni ravni ter digitalno povezanost kot gonilo gospodarskega in družbenega razvoja. Expo Rim 2030 se namerava soočiti s temi vprašanji, spodbuditi kresanje mnenj, nakazati skupno pot in poiskati skupne rešitve.
Rim želi po tej poti ne da bi izpostavil samega sebe; državam udeleženkam želi namreč ponuditi pot tvornega sodelovanja. Expo predstavlja cilj, do katerega je mogoče izvesti različne skupne projekte in načrte, osredotočene na različne izkušnje in potrebe posameznih držav.
Prizorišče, ki je bilo izbrano za World Expo 2030, je v predmestju Rima; povezano je z nekaterimi zgodovinskimi znamenitostmi v mestu in stoji v neposredni bližini enega od univerzitetnih kampusov v Rimu; ta je mišljen kot neke vrste povezovalec z različnimi znanstvenimi ustanovami v mestu. Glavni načrtovalec kraja prireditve je arhitekt Carlo Ratti, na podlagi njegovih zamisli pa želi organizator določiti nove trajnostne standarde: brezogljično družbo, večkratno uporabo materialov, zagotavljanje življenjskega kroga voda, zraka in energije. Skratka, ne gre zgolj za samozadostnost, ampak tudi za ustvarjanje in brezplačno prenašanje čiste energije tudi v druga okolja.
Rim je tudi vozlišče edinstvenega transportnega sistema v svetu. Iz tamkajšnjega letališča je mogoče prispeti v manj kot dveh urah v najpomembnejše evropske prestolnice, glavna mesta na Balkanu, v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, v treh urah pa v vse destinacije celotne evro-sredozemske regije, od Ankare do Bejruta in Kaira. Razvit sistem letalskih, avtocestnih in visokohitrostnih železniških povezav omogoča lahek in hiter dostop do glavnih središč v Italiji. Leta 2030 se bo čas vožnje skrajšal za skoraj polovico, saj italijanska vlada načrtuje nove infrastrukturne naložbe.
Rim je tudi svetovna prestolnica diplomacije. Mesto gosti 139 različnih veleposlaništev (poleg tistih akreditiranih pri Svetem sedežu in San Marinu), več kot 130 predstavništev pri organizacijah za prehrano v okviru OZN (FAO-IFAD-PAM) in več predstavništev, akreditiranih pri Malteškem viteškem redu. Skupaj je to približno 430 veleposlaništev s skoraj tri tisoči diplomati; k temu je treba dodati inštitute za kulturo tujih držav. Rim je tudi mesto družbenega vrenja. V njem imajo sedež številna kulturna združenja in nevladne organizacije, ki delujejo na najrazličnejših področjih: od solidarnosti do vzgoje, tehnološkega opismenjevanja, agroživilstva, varstva okolja, različnih oblik pomoči in tako dalje.
V logotipu za Rim 2030 se pojavlja stiliziran obok, ki spreminja barvo, z možnostjo neskončnih kombinacij. Predstavlja trdnost, eleganco antičnih rimskih spomenikov in čar digitalne dobe. Obok predstavlja vrata, ki so odprta novim raznoterim vplivom. To nakazuje skupno pot in različne možnosti pri soustvarjanju paviljonov posameznih držav. Rim pričakuje, da bo skozi ta obok šlo leta 2030 30 milijonov obiskovalcev, ki bodo lahko občudovali razstavne paviljone 150 držav.
Zadnja svetovna razstava je potekala v Združenih arabskih emiratih (Dubaj 2020–2021). Naslednja bo v Aziji, na Japonskem (Osaka 2025). Ob dejstvu, da Afrika in Latinska Amerika nista vložili kandidatur, je vsekakor legitimna želja, da bo razstava 2030 v enem od glavnih mest Evropske unije.
Čakamo vas v Rimu!
***
Carlo Campanile, veleposlanik Republike Italije v Sloveniji.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
