Iz Washingtona, Kijeva in nekaterih evropskih prestolnic opozarjajo, da bi lahko že v bližnji prihodnosti prišlo do ruskega vojaškega napada na Ukrajino. Po poročanju ameriške spletne strani Bloomberg so ZDA evropskim zaveznikom razkrile satelitske posnetke, ki kažejo na premike ruskih čet in topništva nedaleč od meje z Ukrajino. Ameriški zunanji minister Antony Blinken pravi, da Rusija koncentrira svoje sile na meji, potem pa bi lahko napadla pod pretvezo, da so jo k temu izzvali.
Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik predsednika Vladimirja Putina, je poročilo Bloomberga na drugi strani označil kot propagando, s katero se želi Rusijo prikazati kot grožnjo mirovnemu procesu v Ukrajini. »Premiki ruskih vojakov znotraj našega ozemlja ne predstavljajo grožnje za nikogar in tudi ne bi smeli nikogar skrbeti,« je dejal Peskov, ki Zahodu očita, da zganja »histerijo« in da s svojimi vojaškimi vajami v Ukrajini in Črnem morju priliva olje na ogenj. Moskvo je tudi zmotilo, da ZDA odkrito razmišljanju o pošiljanju dodatne vojaške opreme v Ukrajino – tovorna ladja je v teh dneh v pristanišče v Odesi dostavila dva predelana patruljna čolna ameriške obalne straže za izboljšanje zmogljivosti ukrajinske mornarice v Črnem morju, kot je zapisal Pentagon. Po besedah Peskova je Rusija zaskrbljena, da je Ukrajina tista, ki se z Natovo pomočjo morda pripravlja na ofenzivo proti »ljudskima republikama« Doneck in Lugansk in reševanje »svojih notranjih problemov« s silo.
Putin opozarja na rdečo črto
Ti »ljudski republiki« sta nastali po državljanski vojni, ki se je končala z nestabilnim premirjem in sklenjenimi sporazumi iz Minska. V občasnih spopadih med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki naj bi jih podpiral Kremelj, je v osmih letih umrlo 13.000 ljudi. Včeraj so napetosti v vzhodni Ukrajini dosegle nov vrhunec, ko je novi ukrajinski obrambni minister izjavil: »Rusija povečuje bojno pripravljenost ruskih okupacijskih sil na začasno okupiranem ozemlju Donecka in Luganska.« Šlo naj bi za vojaške vaje, v katerih sodelujejo tudi mobilizirani rezervisti. Ukrajinski vojaški obveščevalci pravijo, da pričakujejo napad januarja ali februarja, tudi iz Belorusije in Krima.
Putin pa je prejšnji teden Američanom in njihovim zaveznikom očital, da ne jemljejo resno »rdeče črte« v Ukrajini. Za Putina je zlasti nesprejemljivo, da si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prizadeva za članstvo v Natu in za zaščito te zahodne vojaške zveze. V Natu zagotavljajo Ukrajini neomajno podporo glede njene ozemeljske celovitosti, vendar pa večina Ukrajincev ne verjame, da bi zavezništvo tudi z vojaško podporo stopilo na njihovo stran. Moskva na drugi strani zahteva pogovore o sporazumih iz Minska, za katere po njenih trditvah v Kijevu in na Zahodu že dolgo ne kažejo pravega zanimanja.
Primerjava z Gruzijo
Kot zlovešče je mogoče brati tudi zadnje poročilo ruske obveščevalne službe SVR, ki primerja situacijo v Ukrajini s tisto v Gruziji leta 2008. Pred takratno kratkotrajno vojno z Gruzijo je Moskva podelila prebivalcem obeh separatističnih območij Južne Osetije in Abhazije ruske potne liste, potem pa vojaško posredovanje upravičevala z zaščito svojih državljanov. Moskva je prebivalcem Donecka in Luganska že podelila rusko državljanstvo.
Odnosi med Moskvo in Kijevom so še dodatno napeti, ker bi Rusija pred zimo, ko naj bi odprla plinovod Severni tok 2 do Nemčije (kjer se sicer zatika s prižiganjem zelene luči za obratovanje), lahko zagrozila z ustavitvijo dobave plina Ukrajini.
Po pisanju švedskega analitika Andersa Aslunda pa je rožljanje z orožjem na meji z Ukrajino del Putinovega pritiska na Evropo, s katerim jo hoče razklati in oslabiti. Ta cilj zasleduje tudi z grožnjo, da bo ustavil dobavo plina vzhodnim članicam EU, prav tako z migracijsko krizo ob beloruski meji s Poljsko in Litvo, pa tudi s separatizmom bosanskih Srbov.