Ogoljufani moški je po navedbah policiistov sledil povezavi, objavljeni na družbenih omrežjih, in na spletni strani izvedel registracijo, kjer so mu pomagali pri vzpostavitvi spletne denarnice.

Tja je večkrat nakazal denar, tj. dobrih 60.000 evrov, ko pa naj bi zahteval izplačilo, so neznanci od njega terjali plačilo dodatnih finančnih sredstev.

Za goljufije z investicijskimi vlaganji je značilno predvsem to, da storilci vzpostavijo spletno stran v tujem jeziku ali dovršeni slovenščini, na kateri ponujajo vlaganje sredstev v različne naložbene produkte z visokimi stopnjami donosa, tudi več odstotkov dnevno, so pojasnili na mariborski policijski upravi.

Spletne strani nato promovirajo po družbenih omrežjih ali elektronski pošti, ali pa s potencialnimi vlagatelji vzpostavijo stik v spletnih klepetalnicah ali po telefonu. Pri tem se izdajajo za osebne asistente, uspešnost produkta pa podkrepijo z lažnimi objavami znanih osebnosti. Storilci predlagajo namestitev programov za oddaljen dostop, s čimer v nadaljevanju upravljajo z računalnikom oškodovanca ter njegovo spletno banko, opozarja policija.

Na spletnih platformah v profilih vlagateljev storilci prikazujejo vložke in dobičke, ki pa v resnici sploh ne obstajajo, zaradi prikazanega dobička pa se vlagatelji velikokrat odločijo za dodatna vlaganja. Zaupanje vlagateljev okrepijo tudi z možnostjo izplačila manjšega dela dobička.

Po navedbah policije je glavni namen storilcev pridobiti čim več denarja od vlagateljev, pri čemer pa je sledenje toku sredstev oteženo zaradi pretvorbe v kriptovalute, prenakazil sredstev v tretje države in dvigov gotovine.

Policisti pozivajo k previdnosti pri tovrstnih naložbah

Policija zato poziva k previdnosti pri oglaševanjih, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka, in k dodatnemu preverjanju, ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev ali pa gre samo za zlorabo imena oz. za izmišljenega ponudnika.

Posamezniki naj bodo posebej pozorni pri investicijah, ki se izvajajo na način, da ponudnik oz. njihov osebni asistent predhodno predlaga ali pogojuje namestitev programa za oddaljen dostop.

Kot poudarjajo na policiji, naj posamezniki nepoznanim osebam ne zaupajo gesel in bančnih podatkov, svoja sredstva pa naj vlagajo v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se o tovrstnih zadevah posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci.