Solidarnost posameznikov do družbe je ključnega pomena za zdravo družbo, kar se še bolj odraža v težkih časih, kot je epidemija. Znanstveniki so v rekordno hitrem času iznašli cepivo, s katerim bi lahko že kmalu zaživeli bolj sproščeno življenje. Anticepilci pa si več kot očitno želijo, da bomo za zaprtimi vrati opazovali, kako gospodarstvo propada. Na slednje mediji že dolgo opozarjamo, Eurobarometer pa naše trditve tudi potrjuje. Majska raziskava nakazuje, da smo v Sloveniji najmanj naklonjeni “cepljenju kot državljanski dolžnosti”. Zdravniki, ki so upali na nekoliko boljše razmere v bolnišnicah, opozarjajo: “Cepiva so nas navdala z upanjem, sedaj pa so nam to upanje vzeli.”
Eurobarometer je maja izvedel raziskavo, kjer so merili naklonjenosti prebivalcev do cepljenja proti covidu-19. Večina anketirancev je na vprašanje, ali se bodo oziroma če so se že cepili, odgovorila pritrdilno (69 odstotkov). Desetino je takšnih, ki so odločitev o cepljenju preložili na kasnejši datum v letošnjem letu, malo manj kot desetino (devet odstotkov) pa je prepričanih, da se ne bodo nikoli cepili. Pet odstotkov je takšnih, ki še ne vedo, kako se bodo odločili glede cepljenja, odstotek pa jih na to vprašanje ni želelo odgovoriti.
Anketiranci se v glavnem ne cepijo zaradi osebnih razlogov, temveč bolj iz vidika solidarnosti do ostalih in želji po pomoči pri premagovanju epidemije. 62 odstotkov vprašanih se strinja, da je cepljenje proti covidu-19 državljanska dolžnost, 46 odstotkov pa se jih strinja, da bi moralo biti cepljenje obvezno, nekoliko več (48 odstotkov) pa je takšnih, ki se z obveznim cepljenjem ne strinjajo.
Rezultati anket praktično v veliki meri odsevajo realnost cepljenja, kjer nastajata dva popolnoma ločena svetova – cepljenih in nasprotnikov cepljenja. Cepljenju so najbolj naklonjene južnoevropske države, ki so v prvem valu beležile tudi najvišje številke umrlih: Portugalska, Španija, Italija in Malta, tem državam pa so kasneje sledile še Švedska, Irska, Finska in Danska, ki zaradi ugodnih razmer s 1. oktobrom načrtuje ukinitev vseh ukrepov.
Najmanj so cepljenju kot državljanski dolžnosti naklonjeni v vzhodnih in centralnih evropskih državah. V to kategorijo spadajo Češka, Madžarska, Slovaška, Litva, Bolgarija. Na zadnjem nehvaležnem mestu se nahaja Slovenija, saj le 15 odstotkov vprašanih meni, da bi moralo biti cepljenje državljanska dolžnost, največ (37 odstotkov) pa temu odločno nasprotuje – solidarnost do družbe je v Sloveniji tako na najnižji ravni v EU.
Pred bližajočo jesenjo je še vedno premalo cepljenih
Število cepljenih na dan je še vedno prenizko, število okužb pa hitro narašča. Z enim odmerkom je bilo proti covidu-19 do zdaj cepljenih skupno skoraj milijon prebivalcev oziroma 54 odstotkov, medtem ko je cepivo na voljo in je brezplačno. “Vse omejitve v jeseni in vsi stroški ponavljajočega se testiranja so oziroma bodo popolnoma nepotrebni – povzročamo si jih sami in ne virus,” je še pri tem poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Zdravniki poudarjajo, da so bili ob prihodu cepiv polni upanja, da bo letos stanje v slovenskih bolnišnicah nekoliko boljše od lanskega. “Cepiva so nas navdala z optimizmom – še to zimo prebrodimo in potem bo konec. Zdaj pa so nam tisti, ki se nočejo cepiti, to upanje vzeli,” je za N1 dejal infektolog Miha Simoniti iz celjske bolnišnice. Razmere v bolnišnicah ostajajo zaenkrat obvladljive, a se to lahko kaj hitro spremeni. Zdravstveni delavci še od prejšnjega vala ostajajo izčrpani tako telesno kot duševno, misel na še en val epidemije in vse nadaljnje jih spravlja v grozo. “Zato nasprotovanje cepljenju začenjajo jemati zelo osebno,” je še obrazložil.
Nasprotniki cepljenja širijo nezaupanje
V podobni situaciji so tudi novinarji, ki skušajo prek medijev opozoriti na nujnost cepljenja in razkrivajo dejstva o slednjih. Po drugi strani so tukaj anticepilci, ki z dezinformacijami in lažnimi informacijami širijo nezaupanje med prebivalci. Dejstva sama sebe razkrivajo s pomočjo znanstveno podprtih dejstev in razuma. Po drugi strani nasprotnikom cepljenja uspeva dobro sestavljena marketinška poteza, s pomočjo katere znajo vplivati na čustva ljudi in s tem spodbuditi strahove o škodljivosti cepljenja.
Sara Rančigaj