DL: Knjižničar za en dan - V dedkovem svetišču

5.3.2024 | 10:10

V dedkovem svetišču si je knjižničar za en dan, Miklavž Komelj, z zanimanjem ogledal dedkov pisalni stroj. (Foto: I. Vidmar)

V Knjižnici Mirana Jarca poteka zanimiv projekt Knjižničar za en dan – Tokratni gost je bil Miklavž Komelj

V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu so se lani lotili zanimivega projekta Knjižničar za en dan, v sklopu katerega znane osebnosti, praviloma tesno povezane z Novim mestom, obiskovalce popeljejo med knjižne police in jim pripovedujejo o njihovih najljubših knjigah. Tako so se v vlogi enodnevnih knjižničarjev že predstavili zgodovinar Mitja Sadek, vodja novomeške enote JSKD Klavdija Kotar, pisatelj Tadej Golob, umetnostni zgodovinar in akademik Milček Komelj, pisateljica Dijana Matković ter pisatelj in režiser Nejc Gazvoda, pretekli teden pa je to vlogo odigral pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki je z novomeško knjižnico povezan na poseben način. Je namreč vnuk Boga Komelja, pobudnika ustanovitve novomeške knjižnice in več kot trideset let njenega ravnatelja.

Ni pozabil povedati, da je v novomeški knjižnici pri dedku kot otrok preživel veliko časa in da se še vedno rad vrača vanjo. Svoj sprehod med knjižnimi policami je začel z antologijo zenovskih koanov in zgodb Vrata brez vrat pa s knjigo Jukia Mišime Morje rodovitnosti ter z zapisom v 700 verzih Bhagavad-gita Šri Krišne. Z Daljnega vzhoda se je preselil domov in se ustavil pri impozantni zbirki slovenskih narodnih pesmi v štirih knjigah Karla Štreklja. Svoj sprehod med policami je sklenil v po svojem dedku poimenovani Komeljevi sobi, v kateri je za dedkovo delovno mizo spregovoril o svojih prvih srečanjih s knjigami, pravljicah, ki jih je rad bral kot otrok, pa tudi o Človeku z bombami Antona Podbevška, osrednjega lika novomeške pomladi in o pesniku Jovanu Veselu Koseskem. Z zanimanjem si je ogledal dedkov pisalni stroj, v katerem je dokument, v katerem Bogo Komelj našteva vsebino knjižničnega trezorja. Obiskovalce je osupnil z izjemnim poznavanjem literature ter s citiranjem besedil in verzov iz knjig, ne le izbranih, ampak tudi tistih, o katerih je naključno nanesla beseda.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

I. Vidmar