Golob: Progresivna Španija je zgled za Evropo in Slovenijo
Strateška avtonomija sedemindvajseterice, reforma energetskega trga, odnosi z evropsko soseščino, migracije, vojna v Ukrajini ter krepitev kulturnih, političnih in gospodarskih odnosov med državama so zaznamovali današnje srečanje med slovenskim premierom Robertom Golobom in predsednikom španske vlade Pedrom Sánchezom na Brdu pri Kranju.
Kakor je pred novinarji poudaril slovenski gostitelj, za katerega je bil to prvi uradni obisk tujega državnika na njegovo povabilo, sta premiera dosegla dogovor o sistematičnem grajenju odnosov med državama na področju izobraževanja, kulture in predvsem poslovnih subjektov.
»Španija in Slovenija imata veliko možnosti za poglobitev sodelovanja, tako gospodarskega, trgovinskega kot naložbenega,« je izpostavil Sánchez, ki se je pri nas mudil pred prevzemom predsedovanja svetu EU v drugi polovici leta. Pri tkanju tesnejših vezi sta oba državnika kot zgled izpostavila mlade, saj so španski študentje v okviru izmenjav pri nas zastopani najbolj množično, obenem pa se slovenski študentje najpogosteje odločajo za univerze na Iberskem polotoku.
»Potencialov je dovolj, kakor tudi interesa,« je bil jasen Golob, ki je med drugim poudaril krepitev medsebojnih investicij v zdravstvu, farmaciji in energetiki. Prav tako se za Slovenijo kot privlačno kaže morebitno skupno sodelovanje na globalnih trgih. »To je eno izmed področji, ki je s španskim poslovnim svetom manj razvito, je pa lahko to velika priložnost za slovensko gospodarstvo,« je nakazal premier. Državnika sta se strinjala, da obe strani še pred poletjem organizirata srečanje na nivoju vlad in poslovnega foruma.
Golob je Španijo izpostavil tudi kot progresivno silo in zgled za druge članice na področju pravic in enakopravnosti skupnosti LGBT in feminizma. »Španska politika na področju pravic žensk pa tudi skupnosti LGBT nam je lahko vsem v Evropi za vzor. Mogoče se tega v Španiji premalo zavedate, ampak na tem področju ste dejansko progresivna sila v Evropi. Zelo bom zadovoljen, ko nam bo v Sloveniji uspelo doseči tak nivo pravic, kot ga imate pri vas,« je dejal slovenski premier.
Spoprijemanje z energetsko krizo
Ena izmed domen, kjer je sodelovanje med Madridom in Ljubljano že zdaj popolnoma soglasno in kjer naj bi državi po Sánchezovih besedah igrali vodilno vlogo, je spoprijemanje z energetsko krizo. »Slovenija in Španija sta bili v ospredju pri iskanju evropskih rešitev za problem, ki zadeva vse državljane EU,« je bil jasen. »V tem smislu menim, da je eden od glavnih dogovorov današnjega srečanja med špansko in slovensko vlado nadaljnje spodbujanje potrebne reforme energetskega trga v Evropi. Govorimo o strukturni reformi, ki bo presegla enkratno pomoč, namenjeno družinam, podjetjem in industriji za spopadanje z eksplozijo cen energije, in ki bo zaščitila naše družine in gospodarstvo ter povečala našo konkurenčnost.«
Poleg reforme energetskih trgov in z njo povezane strateške avtonomije Evrope, še ene izmed prioritet španskega predsedovanja svetu EU, ki ga bo julija prevzela od Švedske, sta se premiera dotaknila tudi vojne v Ukrajini in odnosov z Latinsko Ameriko, državami južnega Sredozemlja in Zahodnim Balkanom.
»Delimo podobno stališče, da mora Evropa ostati enotna tudi v odgovoru na rusko agresijo,« je dejal Golob. »Nobenega dvoma ni, kdo je agresor. Res pa je, da si moramo vedno pustiti odprta vrata za mir, in ko bo prišlo do takšne priložnosti, to tudi enotno izkoristiti.«
Prijateljski državi s skupno vizijo
Socialista Pedra Sáncheza je na Brniku, kamor je pripotoval iz Zagreba, zjutraj pozdravila zunanja ministrica in predsednica Socialnih demokratov (SD) Tanja Fajon. »Slovenija in Španija sta prijateljski državi, ki delita vizijo glede naše prihodnosti – okrepitev odpornosti družb in pospešitev okrevanja gospodarstva,« je ob tem, kakor so na twitterju sporočili iz Mladike, dejala Tanja Fajon. Na istem družbenem omrežju pa so na uradnem profilu španske vladajoče formacije zapisali, da sta se vodji obeh strank strinjala, da so socialni demokrati ključni za ustvarjanje bolj trajnostne in pravičnejše evropske prihodnosti.
Sánchez, ki se je sicer med zadnjim slovenskim predsedovanjem svetu EU udeležil izrednega vrha na Brdu pri Kranju, je šele drugi španski premier na uradnem obisku v Sloveniji. Pred njim se je v Sloveniji maja 2001 mudil konservativec José María Aznar. Našo državo sta leta 2002 prav tako obiskala takrat še izjemno priljubljeni kralj Juan Carlos I. in kraljica Sofija.
Golob o Ukrajini: Pozivanje k predaji žrtve ni naša politika in tudi ne bo
Slovenija po besedah premiera Goloba od vsega začetka zagovarja stališče, da mora Evropa ostati enotna pri odzivanju na rusko agresijo v Ukrajini. »Na tem bomo vztrajali in verjamem, da bo Evropa ostala enotna še kar nekaj časa. Ali lahko Evropa ostane enotna v nedogled? Ne more, ker se tudi vojna ne more nadaljevati v nedogled.«
Pred prvo obletnico izbruha vojne po premierovi oceni narašča nervoza na obe straneh, ker se pričakuje eskalacija vojaških spopadov. »Evropa praktično nima nobenega vpliva, kaj se bo dogajalo spomladi, lahko pa pomagamo Ukrajini, da te spomladanske mesece prebrodi s čim manj žrtvami. In to je tudi tisto načelo, za katero si bo Slovenija prizadevala.«
Golob je v odgovoru na vprašanje Dela tudi komentiral najnovejše odprto pismo, v katerem je skupina vidnih Slovencev pozvala članice EU, Nata, ZDA in Rusko federacijo h končanju vojne v Ukrajini. Kljub veliki verjetnosti eskalacije vojne je po besedah predsednika vlade morda ravno zdaj »pravi trenutek, da se poštene in jasne mirovniške načrte da na mizo, zato da se izčistijo in v kasnejših mesecih pridobijo na veljavi«. V odzivu na trditev avtorjev pisma, da v vojni v Ukrajini nobena stran ne more zmagati, je Golob dejal, da se vsaka vojna vedno konča z mirom. »Tudi ta se bo končala z mirom. Želimo si lahko samo, da do mira pride čim prej.«
»Toda pozivanje k predaji žrtve ni naša politika in tudi ne bo. Mir vključuje dogovor obeh straneh, ne pa brezpogojno predajo žrtve,« je bil jasen slovenski premier.
