100 dni dela: Golobova vlada predstavila svoje dosežke

Vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, se sicer še ni mogla organizirati povsem po zastavljenih načrtih, saj bo zakon o vladi, kot kaže, del referendumske presoje.

"Imamo ukrepe, kako preživeti zimo, in imamo ukrepe, kako bomo živeli čez tri leta. Oboje je treba izvajati," je v pogovoru z Marcelom Štefančičem jr. med drugim izpostavil premier Golob. Zmagujejo vedno ekipe, in to ko so enotne in motivirane. Najbolj pa so motivirane takrat, ko naletijo na močnega nasprotnika, je dejal in poudaril, da to ni Janez Janša oz. SDS ali opozicija.

Sovražnik so podnebne spremembe in požari, zato nameravajo spremeniti sistem obrambe pred požari in nagraditi gasilce, ter suša, zato nameravajo povezati vodovodni sistem, da bo odporen na suše, in vzpostaviti namakalne sisteme. Sovražnik je tudi inflacija, zato so pripravili pomoč najranljivejšim in ukrepe za brzdanje cen hrane in energentov, in energetska draginja, "ki je generator inflacije in hkrati največja nevarnost za celotno gospodarstvo Evrope". "Zato ji, skupaj z opozicijo, napovedujemo vojno," je povedal.

Sovražnik je po premierjevih besedah tudi korupcija v zdravstvu, zato so s sistemom spremljanja, "kdo kaj dela ter koliko in kako naredi, napovedali vojno korupciji v zdravstvu". Prav tako je sovražnik covid-19, s katerim "se bomo borili kot odprta družba, ker se ga ne bojimo, smo močnejši od njega, in bomo zaščitili najranljivejše".

Golob je "vojno" napovedal tudi sovražnemu govoru, "ker želimo živeti v državi, kjer se bomo spoštovali tudi, če se razlikujemo".

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je med ukrepi izpostavil regulacijo cen pogonskih goriv in določitev najvišjih cen elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, gospodarski minister Matjaž Han je spomnil tudi na pomoč gospodarstvu za kritje stroškov elektrike in plina.

Z ukrepi za blažitev posledic draginje so se prav tako ukvarjali na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Najprej smo ponudili pomoč najrevnejšim gospodinjstvom," je dejal minister Luka Mesec in ocenil, da bo pomoč v obliki energetskega dodatka zajela 63.000 gospodinjstev. Ker številni morda sploh ne vedo, da so do tega dodatka upravičeni, bodo v kratkem aktivirali spletni kalkulator, skupaj s civilno družbo pa organizirali akcijo ozaveščanja.

Na to pomoč pa je treba po Meščevih besedah gledati kot le na kamenček v mozaiku. "Zima bo težka, verjetno ena najtežjih, in vlada se tega zaveda, a to ne pomeni, da odstopamo od naših predvolilnih zavez," je dejal in povedal, da se pogovarjajo še o drugih ukrepih, kot sta prehranski dodatek ter regulacija cen določenih vrst hrane. "Vlada bo naredila vse, da bo ta zima težka izključno za nas – vlado, ne pa tudi za ljudi," je zatrdil.

Na področju zunanje politike so v sporočilu ponovili usmeritev, da Slovenija sodi v jedro EU. Izpostavili so tudi "proaktivno držo predsednika vlade na evropski ravni". Za Slovenijo je tako zelo pomemben dosežen solidarnostni sporazum med Slovenijo in Italijo za oskrbo s plinom.

Na področju zdravstva si prizadevajo za stabilizacijo razmer in zagotovitev zdravih temeljev slovenskemu javnemu zdravstvu. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je povedal, da bodo prekinili 30-letni urok misli, da se v slovenskem zdravstvu nič ne da spremeniti. Od 1. septembra so vse storitve v zdravstvu plačane, v roku pol leta pa bo uvedena digitalna platforma, prek katere se bo vsak lahko prijavil na storitev tam, kjer bo čakalna doba najkrajša. Za ta namen so spisali interventni zakon, ki za krajšanje čakalnih vrst namenja 200 milijonov evrov.

Težko zimo pričakuje tudi v zdravstvenem sistemu, vendar je le-ta na morebiten novi val epidemije covida-19 pripravljen. Vlada bo zaščitila najbolj ranljive skupine in naredila vse, da se zdravstvo ne ustavlja. V kratkem bodo pripravljena tudi vladna pogajalska izhodišča, ki bodo urejala povsem porušena razmerja plačnega sistema v zdravstvu. Nenaslovljena pa ne bosta ostala niti duševno zdravje in demenca, glede katerih bo konec septembra predstavljen jasen načrt.

Pandemija pa je, so navedli v sporočilu, "razgrnila tudi težave sodobne demokracije in nam pokazala, kako malo je treba, da se sprevrže lastno nasprotje". "V vladi Roberta Goloba smo zavezani spoštovanju pravne države in vladavini prava. Zavedamo se, da lahko samo močne in neodvisne institucije ubranijo demokratičnost naše družbe," so zagotovili.

V luči požara na Krasu je vlada pripravila tudi novelo Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po kateri bodo gasilske in druge nevladne organizacije s področja zaščite, varovanja in pomoči ob aktiviranju državnega načrta dodatno financirane po urah, opravljenih s strani njihovih pripadnikov. 

Koalicijski partnerji so po 100 dneh dela vlade zadovoljni z opravljenim delom, napovedujejo, da bodo tudi v prihodnje delali s "polno paro". Koalicija, ki sodeč po anketah v politično jesen stopa z visoko javnomnenjsko podporo, je po njihovi oceni trdna in deluje usklajeno.

V opozicijskih SDS in NSi medtem ocenjujejo, da vlada ni upravičila visokih pričakovanj, in opozarjajo, da bi se morala v boju z draginjo odzivati hitreje in bolj učinkovito.