Slovenska zunanja politika ohranja prizadevanja za hitrejše pridruževanje zahodnega Balkana Evropski uniji kot eno svojih prioritet. Imenovala je novega posebnega odposlanca zunanjega ministrstva za to regijo Anžeja Frangeša, politični vrh pa si prizadeva, da BiH do konca leta dobi status kandidatke za članstvo. Te pozive je med Blejskim strateškim forumom ponovil evropskim zunanjim ministrom in predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen. Zavezanost integraciji zahodnega Balkana so na Bledu pokazali tudi s tem, da sta bila kar dva panela posvečena vprašanju njegove poti v Evropsko unijo.
Nove strategije niso potrebne
Zunanji ministri držav zahodnega Balkana in posebni odposlanci mednarodne skupnosti za regijo so se strinjali, da ta ne potrebuje novih strategij za vključevanje v EU, temveč dosledno izvajanje že zastavljenih. Več govorcev na panelih je izpostavilo geopolitično situacijo, ki jo je prinesla vojna v Ukrajini, s katero je nujnost širitve na zahodni Balkan spet višje na dnevnem redu Evropske unije.
»Evropa se mora odločiti in države vključiti v integracijo,« je nujnost širitve zagovarjal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. Posebni ameriški odposlanec za zahodni Balkan Gabriel Escobar je poudaril, da regija nima alternative povezanosti v evropsko integracijo, vendar morajo svojo nalogo opraviti tudi vlade v regiji. Večjo vlogo bi morala dobiti še civilna družba, da bi se manjšine, zaradi katerih so se dogajale vse napetosti, počutile vključene v družbo. Po njegovi oceni zahodnobalkanske države, ki so članice Nata, ne bi smele hitreje napredovati v EU, torej ne bi smelo priti do dvotirnega širitvenega procesa v regiji.
Nihanje med optimizmom, pesimizmom in pričakovanji
V Evropi se sicer krepijo ideje o postopnem vključevanju držav zahodnega Balkana v EU. Posebni odposlanec EU za zahodni Balkan Miroslav Lajčak je menil, da je geopolitična skupnost, ki jo predlaga francoski predsednik Macron, lahko pristop, ki bo naredil članstvo v Uniji bolj atraktivno. Države kandidatke bi se namreč lahko vključile v EU na področjih, kjer bi izpolnile kriterije, države članice pa bi se za diplomatsko mizo postopoma navadile na nove članice.
»Evropska unija je zdaj bolj pripravljena na širitev na zahodni Balkan kot pred desetimi leti. Imamo novo zavezo za širitev. Ugotovili smo, da se ne moremo več pretvarjati, da smo zavezani širitvi, države v regiji pa so ugotovile, da se ne morejo več pretvarjati, da so pripravljene na reforme,« je dejal Lajčak in poudaril, da države vedo, kaj se od njih pričakuje. Nov trenutek za širitveni proces obstaja, je menil, je pa države tudi posvaril, naj ne krivijo EU, če ga bodo zamudile.
Ministri zahodnobalkanskih držav so zagotavljali zavezanost evropski integraciji, a opozarjali na nejasnost širitvene perspektive in na negativen razvoj dogodkov v regiji. Bisera Turković, zunanja ministrica BiH, je orisala težko situacijo, ko poskušajo sosede BiH vplivati na njene notranjepolitične razmere, prihaja do proruskih vplivov in do blokade institucij. Možnosti, da bi BiH dobila status kandidatke, so po njeni oceni zelo majhne, in vprašljivo je, kako dolgo se bodo lahko napredne sile upirale poskusom uničenja multietnične države. »Vprašanje je, ali je EU res pripravljena pomagati BiH ali pa želi izvajati zgolj politiko zajezitve in državi od časa do časa dajati denar,« je dejala. Na vpliv tretjih sil v regiji je opozoril tudi zunanji minister Črne gore Ranko Krivokapić, ki je sicer kot pozitiven razvoj ocenil, da se širitveni proces EU vendarle krepi.
Optimističen je bil zunanji minister Severne Makedonije Bujar Osmani, rekoč, da se je država pripravljena na širitveni poti hitro premikati naprej in da pri številnih poglavjih dohiteva ali se je izenačila s Srbijo in Črno goro, ki se pogajata že dolgo. Šest zahodnobalkanskih držav po njegovem mnenju ta čas še ni pripravljenih na članstvo, tudi EU mora integracijo še poglobiti, oba procesa pa bosta v neki točki sovpadla. Zunanji minister Srbije Nikola Selaković je izpostavil, da ni dileme, ali bi se Srbija v celoti pridružila skupni zunanji politiki EU, če bi že bila članica Unije. S tem in z argumentom, da bi bile posledice za srbsko gospodarstvo katastrofalne, če bi se zdaj pridružili sankcijam proti Rusiji, je skušal povedati, da Beograd pogreša politično in ekonomsko varnostno mrežo polnega članstva v EU. Na zunanjepolitične odločitve Srbije vpliva tudi to, da je perspektiva članstva nejasna, je rekel.
