Skupina SIJ ima del potrebne energije že zakupljen in v skladu s strategijo še zakupuje energente tudi za prihodnja leta. »Glede dobav zemeljskega plina smo ves čas v stiku z dobaviteljem, s katerim imamo sklenjeno dolgoročno pogodbo in ki za zdaj zagotavlja nemoteno preskrbo s plinom. Verjamemo, da bo tudi v prihodnje tako,« je prepričan Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije v skupini SIJ.
Hkrati poudarja, da kot energetsko intenzivna skupina, v kateri električna energija in zemeljski plin pomenita večino energetskih stroškov, delajo vse, kar je v njihovi moči, za zagotavljanje nemotenega proizvodnega procesa.
»Tudi v primeru morebitnih redukcij dobave plina iz Rusije verjamemo, da takojšnjega vpliva na pomanjkanje plina ne bo, ob nedavnih usmeritvah EU in z uveljavitvijo solidarnostnega mehanizma pa bi kot industrija ključnih surovin ostali med prejemniki plina,« je prepričan Kanalec.
Cene večine za skupino SIJ ključnih surovin so pred poletjem dosegle vrh. V zadnjih mesecih je njihov trend sicer negativen, vendar so cene še vedno na visoki ravni. Dobavljivost surovin je razmeroma zanesljiva.
SIJ raziskuje možnosti zamenjave zemeljskega plina
Porabo zemeljskega plina so v zadnjih letih že precej zmanjšali. Z dodatnimi intenzivnimi vlaganji pa jo bodo do leta 2030 v celotnem proizvodnem procesu zmanjšali za polovico. »Zgorevni zrak smo zamenjali s čistim kisikom, potekajo pa tudi projekti zamenjave klasičnih gorilnikov z regenerativnimi. Odločitev za eno ali drugo možnost je odvisna predvsem od tehnološko-tehničnih zahtev proizvodne linije, kjer so gorilniške naprave vgrajene. Pripravljamo pa tudi idejno zasnovo za uvedbo pilotnega projekta vtiskanja vodika v omrežje zemeljskega plina,« razlaga sogovornik.
Kot pravi Kanalec, se že več mesecev intenzivno posvečajo in proučujejo možnosti, kako zemeljski plin nadomestiti z utekočinjenim zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom. »Pri tem ne gre samo za tehnični in logistični izziv, ampak tudi zahteven upravni postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja.«
Kovintrade z drsečimi nabavnimi cenami in hitrim obratom
»Pri cenah energentov nimamo izbire, stroški so štirikrat višji. Na žalost se vsega ne da preliti v cene izdelkov. Železarne pa ponekod že dlje časa uporabljajo tako imenovani energetski dodatek, ki se mesečno prilagaja in se prišteje k dogovorjeni ceni. Trg to sicer postopoma sprejema, a le v izbranih blagovnih skupinah. Oblikovanje tega dodatka pa ni poenoteno in to povzroča zmedo, predvsem pa neprimerljivost konkurence,« razlaga predsednik uprave Kovintrada Jože Kastelic.
Torej pri B2B-poslih praviloma veljajo dogovori vnaprej, pri drugi prodaji pa sledijo razmeram na trgu in tržnim cenam. »V trenutnih razmerah zmanjšanja naročil v jeklarstvu in upada cen gre to v minus kalkulacije in ima posledično vpliv na poslovanje, a poskušamo z drsečimi nabavnimi cenami in hitrim obratom to minimalizirati. Na programu ogrevalne tehnike pa se zaradi pomanjkanja elektronskih komponent srečujemo z izpadi dobav toplotnih črpalk in dobavnimi roki skoraj 12 mesecev,« pove Kastelic.
Dodaja, da cene izdelkov močno nihajo, za panogo metalurgije povsem nestandardno in nepredvidljivo, a so cene posledično tako visoke, da industrija to težko sprejme ali pa sploh ne more.
»Pri energiji gremo v izgradnjo 500-kilovatne sončne elektrarne za lastne potrebe in povečanje varnostnih zalog, a smo deležni globalnih vplivov in nepredvidljivih situacij. Vpliva na to nimamo veliko, tako da pozorno spremljamo razvoj in se tekoče prilagajamo razmeram v nabavni verigi. Dolgoročnost poslovnih odnosov in pa zanesljivost dobav sta zdaj še veliko bolj pomembni kot cena izdelka,« poudari sogovornik.
Večjih pretresov letos za štorske jeklarje ne bo
V Štorah Steel, ki jih vodi Jani Jurkošek, so kot odgovor na razmere določili cenovno raven energije in zvišali osnovne cene. »To ni zadoščalo, ko se je začela vojna v Ukrajini, ker se je cena energije, ki jo moramo vsaj del dokupovati po dnevnih cenah, še podvojila. Zato smo aprila uvedli energijski dodatek nad neko ceno, ki smo jo imeli do takrat postavljeno za energijo. Trg je dodatek nekako sprejel. Podobno so, kot smo videli, uvedli tudi drugi, nekateri že kar januarja letos. So pa ti dodatki različni, kakšen mesec so nižji, drugi višji od konkurence,« razloži Jurkošek.
Prizna tudi, da so naredili napako, ker energije niso zakupili, ko je bila cena 200 evrov za megavatno uro, kar je sicer štirikratnik cene v zadnjih desetih letih. »Trenutne ponudbe za prihodnje leto so po 550 evrov za megavatno uro. Tako smo povsem nemočni, kar se tiče prihodnjega leta,« doda.
Kje vidi rešitev? EU bi morala po njegovo sprejeti svojo strategijo, ki bi bila za vse enaka, saj smo v skupnem evropskem energetskem sistemu. »A glede na dogajanje sem skeptičen, da kaj od tega lahko pričakujemo. Slišim pa, da se nemški jeklarji že pripravljajo na omejitev oziroma ustavitev proizvodnje. Jeklo bomo verjetno potrebovali. Po kakšnih cenah bo, pa je drugo vprašanje. Z izgubo, ki bi nas pokopala v treh mesecih, gotovo ne bomo delali,« poudarja Jurkošek.
Vsega se v cene (še) ne da preliti. A Jurkošek pravi, da če bodo imeli v Evropi vsi enake pogoje, potem bo treba sprejeti tudi to. »Nihče nima toliko svojega kapitala, da ga lahko kar tako potroši za to, da bo na trgu. To so milijonski zneski na mesec,« poudari.
Za štorsko jeklarno, kjer so lani ustvarili dobrih 148 milijonov evrov prihodkov in skoraj šest milijonov evrov čistega dobička, v letošnjem poslovanju zaradi tega ne bo večjih pretresov in ga bodo končali pozitivno. »Seveda, če se ne bo zaradi nenormalnih cen, ki so se višale z ustavljanjem dobave plina, trg sesul. Pričakujem pa, da se bodo na celotnem surovinskem trgu uveljavili energetski dodatki kot variabilni del cene,« dodaja sogovornik.
Zaradi svoje ekonomičnosti v jeklarni, ki ima enega najnižjih ogljičnih odtisov na tono proizvedenega jekla, že vrsto let vlagajo v rešitve za učinkovito rabo energije ter tako zmanjšujejo specifično porabo energije. Letos so vgradili še rekuperator na peči za ogrevanje, ki privarčuje okoli osem odstotkov porabe plina. Z mešanico kisika in plina na ogrevnih mestih so ta strošek znižali že za polovico. »Energentov pa kar tako zamenjati ne moremo,« sklene Jurkošek.
Hrastniški steklarji kljub zakupu z visokimi računi za energijo
Energetsko intenziven sektor je tudi steklarstvo, saj pri taljenju stekla v večjih količinah uporabljajo zemeljski plin in električno energijo. »Pozorno spremljamo razmere ter vse informacije, vezane na zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom in v Steklarni Hrastnik seveda intenzivno iščemo alternativne rešitve,« pove generalni direktor hrastniške steklarne Peter Čas.
Kot pravi, za uvedbo nadomestnih rešitev in s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebujejo najmanj šest mesecev. »Pri tem pa je seveda treba računati tako na visok finančni vložek za investicijo kot tudi na možnosti ter logistiko dobave alternativ, dobavne roke in na visoke cene. Pri tem velja omeniti tudi dolgotrajno pridobivanje vseh okoljskih dovoljenj ter zadostitvam drugim predpisom,« opozarja sogovornik.
V hrastniški steklarni dvig cen energentov vpliva samo na del nezakupljenih količin oziroma odmikov od načrtovane porabe. »Kljub temu je bil v prvem polletju strošek plina ob 90-odstotnem zakupu 1,3 milijona evrov oziroma 43 odstotkov višji od načrtovanega,« pove Čas.
Ogroženih lahko 600 delovnih mest
Zanesljiva in redna dobava zemeljskega plina je za Steklarno Hrastnik življenjskega pomena. Ob ustavitvi dobave ter zaradi večjih motenj obratovanja sistema plina bi morali ustaviti celotno poslovanje podjetja.
»Poslovna škoda bi bila nepopravljiva in bi pod vprašaj postavila obstoj Steklarne Hrastnik,« o tem, kaj bi bilo ob najslabšem scenariju pove Čas in nadaljuje: »To bi ogrozilo več kot 600 delovnih mest namesto načrtovane širitve proizvodnje ter razvoja novih, visokokvalificiranih delovnih mest. Ustavitev delovanja bi pomenila nepredstavljivo socialno tveganje za občino Hrastnik in Zasavje. Steklarna Hrastnik je namreč največji delodajalec v Hrastniku in drugi največji v Zasavju. Je izjemno pomemben člen lokalne skupnosti, dobro deluje v tem okolju ter omogoča preživetje večini prebivalcev skupnosti; 600 delovnih mest ne pomeni 600 posameznikov, temveč 600 družin. Ni odveč omeniti tudi, da je na poslovanje Steklarne Hrastnik vezanih tudi kar nekaj manjših podjetij v okolici, ki jim poslovni odnos s steklarno pomeni znaten delež prihodkov iz poslovanja.«
Zato, kot pravi Čas, od vlade pričakuje, da bo naredila vse, da bo prenosni sistem plina v Sloveniji tudi v prihodnje deloval brez motenj. »Zaradi omenjenih posledic, kaj prekinitev dobave plina za določena podjetja pomeni, pa upravičeno pričakujemo tudi, da se takšna podjetja, kot je Steklarna Hrastnik, uvrstijo na prednostno lestvico odjemalcev,« še dodaja.
