Petek, 8. 7. 2022, 19.32
1 leto, 9 mesecev
Huda kazen za človeka, ki je razkril, česa je Putina najbolj strah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
80
Aleksej Gorinov med junijskim zaslišanjem na sodišču v Moskvi. V rokah drži list papirja z napisom "Sem proti vojni."
135. dan ruske invazije na Ukrajino. Kremelj od 24. februarja ruskim državljanom ne dovoljuje javnega izražanja kritičnih misli glede vojne v Ukrajini oziroma "posebne vojaške operacije", saj moskovsko vladajočo elito na čelu s Putinom skrbi, da bi se med državljani začel širiti protivojni sentiment. Protesti proti vojni, ki so po začetku invazije potekali v več ruskih mestih, so bili zato pogosto grobo zatrti, zdaj pa se jih bo tako rekoč nemogoče udeležiti brez tveganja drakonskih kazni. Ruski politiki so nedavno namreč sprejeli izredno strogo zakonodajo, ki organom pregona v Rusiji omogoča, da lahko državljane zaprejo že zaradi najbolj benignih "prekrškov", če so ti na kakršenkoli način povezani z nasprotovanjem vojni v Ukrajini, kritiziranjem ruske vojske ali oblasti ali t. i. simpatiziranjem z Zahodom. Ena prvih žrtev nove zakonodaje je moskovski odvetnik Aleksej Gorinov, ki je aprila izrazil pomisleke glede vojne v Ukrajini. Obsojen je bil na kar sedem let zapora.
19.20 Ruski odvetnik, ki je izrazil pomisleke o vojni v Ukrajini, obsojen na sedem let zapora
18.23 Vlada v DZ pošilja zakon o ratifikaciji protokola za pridružitev Švedske in Finske zvezi Nato
17.44 Putinov zvočnik Popov o tem, da je "Rusija izvolila ameriškega predsednika Trumpa"
15.23 V Postojni nastanitveni center za 120 državljanov Ukrajine
11.41 Blinken pozval Rusijo k sprostitvi poti za izvoz ukrajinskega žita
8.17 Putin: Boj do zadnjega Ukrajinca
7.58 Lavrov na srečanju G20
19.20 Ruski odvetnik, ki je izrazil pomisleke o vojni v Ukrajini, obsojen na sedem let zapora
Aleksej Gorinov v sodni dvorani.
Aleksej Gorinov, ruski odvetnik in opozicijski politik razmeroma nizkega kalibra, deloval je na lokalni ravni v moskovskem okrožju Krasnoselski, je bil danes obsojen na sedemletno zaporno kazen, ker naj bi zavestno širil dezinformacije o ruski vojski.
Razlog za po mnenju mnogih ekstremno kazen, ki je plod novega ruskega zakona, po katerem gre lahko v zapor skoraj vsak, ki samo narobe pogleda fotografijo Vladimirja Putina, so bile aprilske izjave Gorinova na enem od službenih sestankov.
Gorinov je takrat nasprotoval organizaciji otroškega plesnega festivala in tekmovanja v risanju, "dokler v Ukrajini zaradi vojne umirajo otroci". Izrazil je tudi mnenje, da bi morala ruska civilna družba vse napore usmeriti v to, da se vojna v Ukrajini čim prej konča in se ruski vojaki vrnejo domov.
18.23 Vlada v DZ pošilja zakon o ratifikaciji protokola za pridružitev Švedske in Finske zvezi Nato
Vlada je na današnji seji določila besedilo predlogov zakonov o ratifikaciji protokola o pristopu Švedske in Finske k severnoatlantski pogodbi. Protokola sta bila podpisana v torek v Bruslju in urejata postopek včlanjevanja teh dveh severnoevropskih držav v zvezo Nato.
S podpisom obeh protokolov se je tako začel ratifikacijski postopek za pristop obeh držav k temeljni pogodbi zveze Nato. Švedska in Finska sta eni izmed najtesnejših partneric severnoatlantskega zavezništva, ki sta z zaveznicami razvili visoko raven vojaške interoperabilnosti ter reden in poglobljen politični dialog in sodelovanje, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).
Zaradi spremenjenih varnostnih in političnih razmer, ki so posledica ruske invazije na Ukrajino, sta obe državi izrazili namero, da opustita dolgoletno vojaško nevtralno držo in postaneta del zavezništva. Za članstvo v Natu sta uradno zaprosili 18. maja.
17.44 Putinov zvočnik Popov o tem, da je "Rusija izvolila ameriškega predsednika Trumpa"
Jevgenij Popov, ruski politik in televizijec, tudi ustanovitelj pogovorne oddaje 60 minut, ki jo predvajajo na državnem televizijskem kanalu Rusija-1, se je v četrtek strinjal z enim od gostov v studiu, da države Zahoda vodijo sovražni voditelji, in dejal, da bi bilo super, če bi jih lahko zamenjala kar Rusija.
Pri tem je omenil, da bi to lahko storili na podoben način, kot "smo izvolili predsednika ZDA Donalda Trumpa".
Meanwhile on Russian state TV: member of the State Duma, who also hosts 60 Minutes on state TV, Evgeny Popov complains that Russia can't influence who will replace Boris Johnson "the way they elected Trump for the U.S." and therefore they'll have to wait and see who is appointed. pic.twitter.com/MB0gfWF69d
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) July 8, 2022
Odzval se je tudi na vest, da je britanski premier Boris Johnson podal odstopno izjavo, in izrazil obžalovanje, da ga ne morejo nadomestiti sami, saj premierji v Veliki Britaniji niso izvoljeni. "Treba po počakati in videti, kdo bo nastavljen," je dejal Popov.
Spomnimo: Združene države Amerike so Rusijo obtožile in tudi predstavile številne dokaze, da se je vpletla v predsedniške volitve v ZDA leta 2016 z namenom, da bi bil izvoljen Donald Trump, in ne Hillary Clinton. Operacijo manipuliranja z voljo volivcev na množični ravni naj bi naročil sam predsednik Rusije Vladimir Putin.
Ta je očitke dolgo kategorično zanikal in krivdo valil na vse mogoče domnevne storilce: politično neodvisne "patriotske" ruske hekerje, Ukrajince, Tatare, Jude, druge kibernetske akterje z ruskim državljanstvom.
Ruski televizijski propagandisti so v zadnjih dneh sicer večkrat izrazili navdušenje nad Donaldom Trumpom in ocenili, da bi bilo v trenutnem položaju bolje, če bi bil predsednik ZDA on, in ne Joe Biden:
Russian propagandists plot to provoke unrest in the US, harming us in every way they can. They pine for Trump's return and point out that—despite his looks & other causes for criticism—he is their best option. State TV host exclaims, "Trump, Trump, Trump!"https://t.co/SE6qnJJJ96 pic.twitter.com/cQRdFj0yOY
— Julia Davis (@JuliaDavisNews) July 7, 2022
15.23 V Postojni nastanitveni center za 120 državljanov Ukrajine
Nastanitveni center v Postojni bo sprejel 120 državljanov Ukrajine. V center bodo namestili prosilce za začasno zaščito in osebe, ki so status začasne zaščite že pridobile, so sporočili po seji vlade.
V postojnski nastanitveni center bodo najprej preselili ranljive osebe iz Ukrajine iz azilnega doma v Logatcu. S tem bodo pridobili prostor za ranljive kategorije preostalih prosilcev za azil, ki so trenutno nastanjeni v azilnem domu na Viču.
Lokacijo centra sta pomagali zagotoviti civilna zaščita za Notranjsko in Občina Postojna.
11.41 Blinken pozval Rusijo k sprostitvi poti za izvoz ukrajinskega žita
"Našim ruskim kolegom: Ukrajina ni vaša država. Njeno žito ni vaše žito. Zakaj blokirate pristanišča? Morali bi izpustiti žito," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Blinken, ki se na zasedanju ni želel sestati z ruskim kolegom.
Ta se je odzval s komentarjem, da ne bo tekel za Washingtonom in prosil za pogovore. "Nismo bili mi tisti, ki smo opustili stik, temveč Združene države," je dejal Lavrov in dodal, da se zahodne države izogibajo pogovorom o globalnih gospodarskih vprašanjih.
Po njegovih besedah "statistični podatki jasno kažejo, da žito, ki je blokirano v ukrajinskih pristaniščih, predstavlja manj kot en odstotek svetovne proizvodnje in tako nima dejanskega vpliva na prehransko varnost".
Blinken je na srečanju predstavil finančno pomoč ZDA za blažitev svetovnega pomanjkanja hrane, ki ga je povzročila ruska agresija na Ukrajino. "Rusija je vir problema, ZDA pa se osredotočajo na rešitve," je dejal ameriški zunanji minister, ki je tako kot mnogi drugi udeleženci pozval h prekinitvi sovražnosti.
8.17 Putin: Boj do zadnjega Ukrajinca
Če želi Zahod poraziti Rusijo na bojišču, naj le poskusi, je v ostrem nagovoru poslancem dume včeraj dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Hkrati je posvaril, da se Rusija v Ukrajini šele ogreva, in dodal, da invazija na sosednjo državo predstavlja prehod v "večpolarni svet".
"Danes slišimo, da nas želijo premagati na bojišču. Kaj pa lahko rečemo glede tega? Naj le poskusijo," je še dejal in Zahodu pripisal krivdo za trenutno dogajanje v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Velikokrat smo slišali, da se želi Zahod boriti z nami do zadnjega Ukrajinca, kar pa je tragedija za ukrajinsko ljudstvo," je opozoril.
Hkrati je naznanil, da se Rusija v Ukrajini šele ogreva, in ponovil, da nikakor ne zavrača mirovnih pogajanj, a dlje kot bo trajala vojna, manjše bodo možnosti za kakršnekoli pogovore. Ob tem je zatrdil, da bo ruska vojska uresničila zadane cilje.
7.58 Lavrov na srečanju G20
Na indonezijskem Baliju poteka zasedanje zunanjih ministrov skupine G20. Udeležuje se ga tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov, ki pa naj bi ga že v kratkem zapustil. Indonezijska zunanja ministrica Retno Marsudi je v luči vojne v Ukrajini pozvala h končanju konfliktov, reševanju svetovne prehranske krize in krepitvi multilateralizma.
Prisotnost ruskega zunanjega ministra Lavrova je zahodne diplomate spodbudila k bojkotu večerje, ki jo je v četrtek zvečer gostila Marsudijeva. Ta je sicer v govoru ob začetku srečanja opozorila, da države zaradi vse bolj polariziranega sveta vse težje sedejo za isto mizo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Zaradi trenutnih svetovnih razmer ljudje izgubljajo vero v multilateralizem in njegovo sposobnost učinkovitega odzivanja na globalne izzive," je dejala indonezijska ministrica in zbrane vprašala, ali si lahko predstavljajo prihodnji svet brez multilateralizma.
"Prepričana sem, da bodo razmere še slabše. Unilateralizem bo postal norma, močnejši bodo dobili vse," je opozorila Marsudijeva.
Medtem so z ruskega zunanjega ministrstva sporočili, da bo Lavrov predčasno zapustil srečanje G20 in se ne bo udeležil zasedanj, ki so predvidena za danes popoldne. "Lavrov ima še vedno dvostranske pogovore, po katerih bo nagovoril novinarje in odšel," je danes po navedbah dpa povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
80