Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Foto: BoBo
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. Foto: BoBo

Vsakršen fizični in verbalni napad na kogar koli je ostro obsodila predsednica DZ-ja in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič. "Očitno gre za odraz klime v naši družbi, ki jo krojijo tudi različni portali, katerih uredniška politika temelji na ustvarjanju in razširjanju sovraštva," je dejala in dodala, da sovražni govor povzroča velike težave v našem prostoru.

Sama se je na začetku mandata zavzela za to, da se sovražni govor izkorenini, a meni, da bo potrebno še veliko dela, tudi v DZ-ju. Kritike so po njenem mnenju potrebne, a ne smejo biti žaljive. Kot skrb vzbujajoče ocenjuje, da se Kovač doma ne počuti več varno. "Nikogar ne bi smelo biti strah v naši državi, zato ker se pač zavzema za neko stvar, ki je lahko politično ali pa drugače ideološko obarvana," je dejala. Hkrati je pozvala k strpnosti in spoštljivosti tudi na spletu.

Po besedah ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan je vsakršno nasilje povsem nedopustno in zavržno dejanje. Še posebej skrb vzbujajoče pa se ji zdi, da je napad na Kovačevo vsaj na prvi pogled posledica spodbujanja podpihovanja k nasilju oziroma sovražnosti, tako do Nike Kovač kot do Inštituta 8. marec.

"Za ta napad niso odgovorni le tisti, ki fizično napadajo. Ti so spodbujeni k tem napadom zaradi hujskanja, žalitev in sovražnih besed. Sovražne besede spodbujajo k sovražnim dejanjem, zato so za napad odgovorni tudi tisti, ki takšen govor izvajajo, širijo in spodbujajo," je poudarila ministrica in Kovačevi zaželela hitro okrevanje.

Ena od prioritet vlade ne bo le ureditev problematike sovražnega govora, ampak tudi problematike žaljivega, napadalnega hujskaškega govora na splošno, je poudarila Švarc Pipan.

Politike in vse ljudi na vodilnih položajih ob tem poziva, da se samoomejujejo in tudi zavedajo, "kakšne posledice njihove besede lahko prinesejo v realnem življenju."

Ob tem izpostavlja, da pravne podlage za pregon tovrstnih dejanj so, je pa treba najti načine za spodbujanje izvajanja zakonskih določil in za povečanje učinkovitost preiskovalnih, kriminalističnih, tožilskih kot tudi sodnih postopkov.

Bobnar: Policija tovrstne primere z vso resnostjo obravnava in preprečuje

Napad je obsodila tudi ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. V izjavi za javnost Kovačevi izraža iskreno podporo in sočutje zaradi nedavnih nedopustnih in strahopetnih napadov nanjo, ob tem pa poudarja, da tovrstni dogodki še bolj osvetlijo pomen tesnega zavezništva z organizacijami in civilno družbo, ki se zavzemajo za spoštovanje človekovih pravic ter zaščito šibkejših in ranljivejših.

"Prav to so ravnanja, ki se jim moramo kot družba upreti. Hkrati pa jih nagovoriti na način, da do takih dogodkov v prihodnje ne bo prihajalo," je zapisala Bobnarjeva in izrazila pričakovanje, da policija tovrstne primere z vso resnostjo obravnava in preprečuje.
Notranja ministrica je sicer že dlje časa načrtovala srečanje s Kovačevo, ki je bilo sicer predvideno za danes. Ministrstvo in Inštitut 8. marec namreč načrtujeta sodelovanje in skupne aktivnosti pri projektih preprečevanja nasilja nad ženskami, vendar je bilo srečanje zaradi okoliščin odpovedano.

Kot nedopusten je napad ocenila tudi podpredsednica DZ-ja in poslanka SD-ja Meira Hot. "Nedopustno je, da se v 21. stoletju ženske ne počutimo varno v javnem ali pa v zasebnih prostorih," je dejala. V SD-ju že vrsto let opozarjajo, da ima sovražni govor, ki ga uporabljajo politiki, posledice. Zato je po njenem mnenju treba zaostriti zakonodajo na področju sovražnega govora. "Potrebujemo tudi neko širšo razpravo, da razumemo, kje so meje družbeno sprejemljivega in svobode govora v kontekstu svobode izražanja. Najpogostejši izgovor pri kontekstu sovražnega govora je, da gre za svobodo govora," meni Hot.

Sovražni govor ima učinke v realnosti

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec je opozoril, da ima lahko sovražni govor tudi zelo konkretne učinke v realnosti, sploh ko govorimo o družbenih omrežjih. Včerajšnji dogodek je po njegovem mnenju obsojanja vreden dokaz tega, kaj se zgodi, ko neka skupina ljudi s politično močjo prevzame nadzor nad velikim delom javnega prostora in ga izkoristi za žaljivo komunikacijo in diskreditacijo vseh drugače mislečih.

Sorodna novica V Ljubljani fizično napadli Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec

Predsednik NSi-ja Matej Tonin je napad na Niko Kovač obsodil na družbenem omrežju Twitter. "Številni se s politikami Inštituta 8. marec ne strinjamo. Vseeno pa se stvari ne morejo reševati z nasiljem, ampak z dialogom in strpnim izražanjem mnenj," je zapisal.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je na Twitter zapisal, da je zločin zločin in nasilje nasilje, ne glede na to, kdo je storilec, in da enako velja za grožnje s smrtjo in nasiljem. "Kjer je vladavina prava, se taka dejanja obravnavajo z istimi vatli." Ob tem je prilepil fotografije "stotine primerov" ob katerih so bili v Inštitutu 8. marec in medijih po njegovem mnenju tiho "ali so bili celo udeleženi". Na fotografijah je med drugim tudi zapis "smrt janšizmu".

Klakočar Zupančič meni, da je bil izraz "janšizem" obravnavan na državnem tožilstvu, izraz imamo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in pomeni politiko, ki jo izvaja Janša. Poudarila je, da obsoja vsakršne napade. Če Janša doživlja napade in grožnje, ga poziva, naj zadevo prijavi policiji. "Hkrati pa ga pozivam, naj tudi sam potem umirja retoriko, da ne bo prišlo potem do revanšizma na drugi strani" je dejala.

Tašner Vatovec pa Janšev zapis razume kot "izmikanje in usmerjanje prsta drugam", kar SDS po njegovem mnenju ves čas počne in je "glavni motor nestrpnosti v tej državi". "Te stvari niso primerljive. Ko se ljudstvo obrne proti svojim oblastnikom, je to ena stvar, ko pa se nosilci politične moči spravijo na tiste, ki nimajo takšnega vpliva, pa je to nekaj popolnoma drugega," je navedel.

Predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Robert Golob sta se odzvala v torek.

Napad na Niko Kovač