Danes v državnem zboru potekajo tudi druga zaslišanja ministrskih kandidatov. Kandidat za ministra brez resorja, ki bo pristojen za odnose Slovenije s slovensko avtohtono narodno skupnostjo v sosednjih državah in Slovence po svetu, Matej Arčon je že uspešno prestal današnje zaslišanje pred pristojno komisijo DZ.
Kandidat za gospodarskega ministra Matjaž Han je brez večjih težav opravil z zaslišanjem pred odborom za gospodarstvo, k čemur so verjetno prispevale tudi 18 letne poslanske izkušnje v državnem zboru. Han je uvodoma pojasnil, da se je v pripravah na zaslišanje srečal s številnimi organizacijami na področju gospodarstva (GZS, obrtniška zbornica), pogovoril se je tudi z ministrom za gospodarstvo v odstopu Zdravkom Počivalškom in se zahvalil njegovi ekipi, ker so mu omogočili dostop do gradiva in podatkov. Da je zaslišanje potekalo nekonfliktno, je verjetno treba pripisati tudi dejstvu, da je pohvalil nekaj ukrepov ministra Počivalška in vlade v odstopu na področju turizma in neposrednih pomoči gospodarstva v obdobju epidemije.
Brez šokov za gospodarstvo
Han je dejal, da je spremljal odzive na napoved, da bo kandidat za ministra, da je slišal glasove odobravanja, pa tudi kritike in dvome. »Zlasti teh ne želim preslišati, z vsemi resnično želim sodelovati, ker le tako lahko vlečemo čoln, torej Slovenijo, uspešno naprej. Po izobrazbi sem trgovec, njegova naloga je prepoznati potrebo in nanjo odgovoriti s ponudbo. To znam. Znam tudi prepoznati pričakovanja gospodarstva in na to odgovoriti z idejami in ukrepi, ki bi omogočali razvoj gospodarstva, turizma in športa,« je dejal Han.
Z umirjeno retoriko je naslovil tudi strahove, ki jih v teh dneh širijo v opozicijskih SDS in NSi, da bodo zaradi napovedi o spremembah davčnega okolja, številna podjetja preselila sedeže v tujino. Dejal je, da ne izključuje razprave o višjih ali nižjih davkih, o tem se bodo pogovorili z vsemi akterji, zanj pa je ključno, je dodal, da mora politika gospodarstvu zagotoviti stabilno davčno okolje za dobo 10 ali 15 let, predvsem pa, da »državi ni treba gospodarstvu zadajati dodatnih šokov.«
Han je na prvo mesto »močan socialni dialog.« Dejal je, da ve, kaj pesti podjetnike in gospodarstvo, na drugi strani pa razume sindikate in jih ima za sestavni del sistema, na katerega je treba biti še posebej pozoren. V obdobju njegovega ministrovanja, je obljubil, se ne bo nič zgodilo na silo, ampak le skozi pogovore in dogovore. »Sem človek, ki verjame v stisk roke,« je dejal.
Namesto socialne kapice, subvencije za inženirje
Glede gospodarske politike je napovedal, da bo njegova naloga olajšati dostop podjetij do virov financiranja, predvsem na področjih digitalizacije in zelene prenove. Pri tem bo posebno pozornost namenjal prestrukturiranju gospodarstva v regijah v težavah (Šaleška dolina) in logističnim podjetjem. Zavzemal se bo za učinkovitejše poslovno okolje, omenil je idejo, da bi bilo dobro ustanoviti specializirana gospodarska sodišča in instrument gospodarske arbitraže, predvsem pa bodo odpravljali administrativne ovire. Blizu mu je ideja, da bi pristojnost izdaje gradbenih dovoljenj prenesli z upravnih enot na lokalno skupnost.
Han se je strinjal, da je obremenitev dela previsoka, rešitev vidi v višji obremenitvi premoženja, to je tistih, ki imajo po pet ali deset nepremičnin. Še bolj si bo, je dejal, prizadeval za tesnejše sodelovanje gospodarstva in izobraževalnega sistema, je velik podpornik vajeniškega sistema, blizu mu je ideja o raziskovalnem vavčerju in podprl bo izdelavo analize o umeščenosti podjetij v mednarodne verige. To pa zato, ker da bo potem lažje oblikovati ukrepe.
Han ne podpira socialne kapice. Po letih razprav o tem smo se, je dejal, izgubili v ideoloških bitkah, »zato v tej vladi ne more biti socialne kapice.« Lahko pa, je dodal, naredimo nekaj drugega: »Vpeljemo lahko sredstva za razvojna delovna mesta.« Dejansko bi to predstavljalo subvencije za razvojne inženirje, kar bi bil ciljan ukrep, ker, kot je pojasnil Han, v tem primeru ni zagovornik horizontalnega ukrepa, ki bi se ga nato zlorabljalo. Bodoči minister za gospodarstvo se je predstavil kot podpornik delavskega solastništva v podjetjih, a na prostovoljni bazi, in krajšega delovnega časa. »To možnost ponekod poznajo, zato bo država pripravila primerno zakonodajo, ker lahko na ta način pridobimo nova in zanimiva delovna mesta. Bo pa verjetno preteklo še nekaj časa,« je dejal Han.
Turizem in šport
Glede turizma si želi okrevanja po težavah zaradi epidemije. Vzpodbujal bo investicije v trajnostno infrastrukturo (pohodne, kolesarske poti), pa tudi na športno infrastrukturo, ki se tesno povezuje s turizmom. Poseben izziv predstavljajo hoteli v državni lasti: lahko jih prodamo, ali damo v upravljanje znanim svetovnim hotelskim verigam. »Idej je veliko, na koncu bo treba izračunati, kaj je najbolje in se obnašati kot dober gospodar,« je dejal Han.
Problem je, ker Slovenija nima letalske povezave, možnosti so ustanovitev letalske družbe, ali sofinanciranje določenih letov, konkretnega odgovora, pa še ni.
Pri športu pa se je Han zavzel, da bi v proračunu povečali investicije v šport, pri tem pa se opral na izračun fakultete za šport, da se vsak evro, ki ga damo v šport, povrne 1,7-kratno. »Zaradi športa se v proračun nateče za 322 milijonov evrov, država pa za šport nameni le 22 milijonov evrov. Če zgolj podvojimo sredstva, smo zmagali. Zato bom, če v proračunu ne bomo dobili denarja, naredil prerazporeditev na MGRT. Ne vem še kako, a ga bom naredil, ker kakovostna ponudba športa predstavlja motiv za prihod turistov,« je dejal Han.
