Šport

Pogrešaš derbi? Ne, samo zmage Maribora

Jaša Lorenčič, 03.10.21 ob 11:34

Vrnila so se Čudežna polja. Vrnil se je Zlatko Zahović. Vrnil se je derbi v Ljudski vrt – z gledalci. Kar se ni vrnilo, je domača zmaga Maribora proti Olimpiji. Zakaj? Kako? Čemu?

Pogrešaš derbi? Ne, samo zmage Maribora

Maribor je storil pred tekmo skoraj vse, kar je pač v tednu dni lahko, da se ne bi ponovilo še v osmo, kar se dogaja že štiri leta. Ja. Štiri leta. Zato so naredili, storili, pripravili in vrnili vse. Vrnila se je himna Čudežnih polj. Vrnilo se je pismo športnega direktorja, tokrat Marka Šulerja. Vrnilo se je celo nagovarjanje navijačev. Padlo je vprašanje: pogrešaš derbi?

Cel teden je klub po vseh kanalih »pumpal« iz časov, ko je Olimpija v Ljudskem vrtu redno padala. Kako je neskončni talent Armin Bačinović stisnil gol rosno mlademu Janu Oblaku. Na južni gol, kakopak. In kako je hripav glas Smiljana Krežeta, legendarnega napovedovalca, hvalil viole, Maribor, stadion, trenutek. Ko je gol pospremil on, je tekmec fasal skoraj dva. In gledali smo posnetek, kako je Marcos Tavares z volejem razparal mrežo. 17. novembra 2017. Seveda tudi on na južni gol. Pred violami. Za zadnjo zmago Maribora. Ko je Marko Šuler še igral.

Vrnil se je – Zaho

In za ta derbi, osmi po vrsti, se je vrnil celo Zlatko Zahović. Manjkal je na zadnjih dveh, kar se je poslovil iz hrama, kjer je dobival plebiscitarno podporo in pivo mimo glave. Da, Zaho je bil na tribunah. On in 6.600 preostalih.

Za ta ukrepov poln čas, ko se v fazi sezone, ko lestvica počasi že šteje, merita tretja Olimpija in četrti Maribor, dober obisk. Ne odličen, dober pa, le tisto morje praznih 457 VIP sedežev je na zahodni tribuni nemo, nerazumljivo, za neke druge čase bolščalo. In nenazadnje, kot je rekel Radovan Karanović, začasni trener vijoličastih, še on sam je pričakoval zmago.

Pa ni šlo.

Olimpija je še osmič zapored šla čez Trojane neporažena.

Vrnila so se – Čudežna polja

Še vzdušje v mestu, kjer je popoldan zaokrožilo, da »za vzhod nea dobiš več karte, puno, fse prodali« je nekako delovalo, da bo tokrat le uspelo. So lokali, ki nažigajo mariborske, štajerske komade. Lačne Franze iz tistega epskega finalnega špila na Štuku, tega v Ljudskem vrtu ne boste slišali. Alo!Stari, ki te dni pobirajo zaslužene nagrade, ko se njihov punk rock preobleče v tradicionalno popevkarstvo, Mi2, ne glede nato, da njihov Maribor nikdar ni bil sprejet kot himna.

In, da, Čudežna polja, ki so, še v klubskem statutu je nekdaj tako uradno pisalo, morda piše še danes, posnela uradno himno, ki se je vrtela približno dvajset let, od prve izvedbe leta 1992 pred tekmo z Atleticom Madrid, in nato deset let molčala na zvočnikih Ljudskega vrta. Ne pa tudi na ustnicah navijačev, ki so si štikl neizogibno rolali, kadar se je bilo treba pripravit na tekmo.

Lepo, lepše, jugasto

Radovan Karanović, mož, ki je prišel kot pomočnik, ampak je bil to zaenkrat le eno tekmo, trikrat pa v vlogi tistega, ki ekipo vodi, ker jo nekdo pač mora, je bil res iskreno prepričan, da bo Maribor tokrat zmagal.

Malo že zato, ker je slutil, da ne bo izgubil ali vsaj lovil golov zaostanka. Mustafa Nukić in Almedin Ziljkić, prvi in drugi strelec lige, letošnji okrepitvi Olimpije, sta zaradi kartonov manjkala. In tu je imel prav, Olimpija vsaj po treh remijih 1:1 v Ljudskemv vrtu ni zabila gola. Pa je bila tokrat vsaj trikrat prekleto blizu. Dvakrat se je izkazal Ažbe Jug, doslej z razlogom kritiziran, tokrat pa nesporni igralec tekme, čeprav je to redko golman ekipe, ki skuša nekoliko več kreirati.

Ubranil je mojstrsko, paradno, za youtube vrhunce strel z glavo Tallu v prvem in nato še strel od daleč Dinu Špeharju. Lepo, lepše, jugasto. Tretjič je tudi ubranil, globoko v sodnikovem dodatku, ampak žogo skoraj položil na nogo Tallu. Ta je žogo nabil skoraj na Kalvarijo, tam, kjer so Green Dragons prižgali bakle v 33. minuti, ko so – in »celi Maribor«, kot so zapisali na transparentu – slavili svoj rojstni dan. Videč tako zapravljen zicer, prazen gol, žoga pa v oblake, se je Aldair, ki je akcijo pripravil, vlegel, klop Olimpije niti tolkla ni po strehi, kar se običajno primeri. Niso mogli verjeti. Kako. To. Ni. Šlo. Noter. Priložnost, ko ostaneš brez besed. In vsaj to delili z večnimi rivali na drugi polovici igrišča.

Alvirjeva vratnica skoraj pozabljena  

Ampak Maribor je vse to zdržal, v bistvu so to bili vse odgovori Olimpije. Kakor da četudi bi ga Maribor zabil, bi Olimpija, ki je letos v 3. krogu povozila vijoličaste v Stožicah (3:1), nekako izenačila. Ampak poanta je, da Maribor ni zabil.

Pa je imel obakrat pobudo, v obeh polčasih. In vratnico zgodaj v tekmi, vratnico, na katero so vsi tako pozabili, da še Marko Alvir, ki jo je naciljal, ni kaj prida govoril o njej. Morda raje. Pa je bila vratnica že velik dosežek. Ne le na tej tekmi, na vseh, kadar se Maribor muči z zabijanjem golov, tem bistvom tega športa.

Karanović je deloval kot trener, ki je naučil vijoličaste spet dosegati gole in to po zapravljenih zicerjih, aboniranih tam nekje do 20. minute. Ne tokrat. Najlepšo priložnost v kaosu pred golom si je Maribor, v eni akciji tako prekleto dominanten, kar sam ubranil. Vid Koderman je že padel, se pobral, pomeril in naciljal – Roka Sirka.

Spiderman, ki bi se moral oprijeti prečke

Oba sta vstopila le par minut prej, v fazi tekme, ko dve bakljadi ponudita (ne)obvezen timeout, ki ga nogomet sicer ne pozna, bi ga pa včasih nujno potreboval in na derbiju, če je vsaj tako tempiran, pride prav. Ko tisto ni šlo noter, skoraj na golovi črti, ko je Sirk spidermanasto skočil, pa ni zaleglo, moral bi se bil zaguncati, opriječ se prečke, je bilo jasno vsem. Krasno norim Špancem in Portugalcem, ki vnašajo nekaj več spontanega navijanja na stadionu, ker ko prideš kot erasmusovec v Maribor, pač slej ko prej prebereš, da je to mesto fuzbala. Tudi njim, vsem je bilo jasno.

Maribor spet ne bo zmagal na derbiju. Doma. Četrto leto. Gasilci bodo prodajali koledarje, obračali jih bomo in zrli proti 9. aprilu, ko Olimpija spet naslednjič pride v Ljudski vrt. Mnogo lažje je za tisto tekmo danes napovedati rezultat kakor to, kdo bo trener. Pardon, kdo bosta trenerja. Na eni in drugi strani.

»Morajo« biti zadovoljni

»Normalno, da je bilo tekma zahtevna, kot smo tudi pričakovali. Kot smo tudi, da bomo prekinili niz te nepremagljivosti Olimpije v Mariboru,« je iskreno povedal Karanović. »Imeli smo tri zelo dobre situacije, v drugem polčasu smo nadaljevali z dobro igro in kontrolirali. Imeli smo dve situaciji mi, dve oni. Na koncu, niti ne vem, kaj se je zgodilo tam, ali je nekdo od naših igralcev enostavno ubranil gol in potem je Olimpija imela stoodstotno priložnost, ampak z delitvijo točk moramo biti zadovoljni.«

V množini torej morajo biti zadovoljni. Molk na stadionu po zadnjem pisku Davida Šmajca, ki si je po svojem prvem derbiju edini prislužil konkretno reakcijo publike, kakopak žvižge, nezadovoljstvo zavoljo njegovega čudaškega kriterija (zlasti pri razdeljevanju rumenih kartonov, Maribor 3, Olimpija 0), je tudi tako deloval.

Kot da bi morali biti zadovoljni. Da remi ni slab. Saj ni. Ne more pa preiti v navado, ne more biti uspeh, ker Maribor ni izgubil. Doma. Morda v tem trenutku ne, toda ljudje pridejo vedno zelo polni pričakovanj, odidejo pa z upanjem na boljše čase, štiriletja. Ljudje zdaj manj skandirajo tisto, zaradi česar padajo kazni. Ne ubadajo se z »žabari«, ampak s svojimi. Preveč dela imajo vijoličasti, da bi skandirali proti prekotrojancem.

Že Gajserja je občutek varal

Že v Domžalah se je Karanoviću primerilo, da je njegova solidno zložena ekipa, za katero Marko Šuler glasno, ampak tudi nekoliko pretirano pravi, da je najboljša v ligi, kljub nadzoru na neki točki padla. Vrnila je Domžale. Iz dvakratnega dvojnega vodstva (0:2, 1:3) so vijoličasti odnesli točko, ki je zaskelela.

Točka, kakršna je marca v Novi Gorici razjarila že Sašo Gajserja, ko je prav tako začasno vodil ekipo in verjel po zmagi v Sežani, kjer je Maribor prej štel prejete gole namesto točk, da remi z Olimpijo doma ni slab, nato pa izvlekel le točko proti že takrat globoko zadnji na-poti-v-drugo-ligo Gorici. Tokrat so na derbiju zapravili svoje in nato upali, da bodo svoje še zmaji. Kar je kakopak dovolj le za remi. Zmaga je za Maribor trenutno dragocenost, ki ne pride niti redno, kaj šele zlahka.

Kje je razlog za takšne zlome? »Možno, da je pritisk tekme v glavah. To se je videlo že po treh naših priložnostih, ko smo prepustili igro Olimpiji. Pride do nenavadnih napak. Nerazumljive podaje, to se nam ponavlja in je problem. Morda so problem tudi mladi igralci, ki so željni igre in dinamike, pa se zgodi nepremišljena podaja.« Ampak Maribor je resda imel nekaj fantov, ki štejejo derbije na prste ene roke, toda Olimpija je imela celo štiri najstnike.

Težave na sredini: brez Vrhovca in Pihlerja

Začasni trener je že v Domžalah priznal, da mu menjave niso prinesle, kar si je želel, čeprav je bil vanje prisiljen. Tokrat je nekoliko okleval, moštvo je trpelo zlasti na sredini, kjer je Antoine Makoumbou resno škodil moštvu, medtem ko je Alvirja fizično vse bolj in bolj zmanjkovalo.

Karanović je raje pogledoval k napadu, kako zabiti tisti en gol, ki bi, takrat ko je menjal, najbrž res odločil tekmo. »Se strinjam, tudi danes niso imele učinka. Poškodba Blaža Vrhovca nam je povzročila težave,« je priznal in nakazal, kaj pomeni Vrhovec na sredini, zdaj ko Jan Repas na klopi čaka na boljšo formo, Aleks Pihler na ozdravitev poškodbe fibule in ko je Makoumbou tako konkretno izven forme. Pa je Vrhovec povrhu hitro dobil karton in resno tvegal pri takem kriteriju Šmajca. »Ogromno posla opravi v obrambi, sigurno nam je ob koncu tekme manjkal.« Brez Vrhovca in Pihlerja je Maribor zelo prepustna ekipa brez težišča, varovalke in celo smisla.

Karanović je imel, kot je priznal, v mislih tudi to, da Olimpija »mora« pasti. Da niz traja preprosto predolgo. »Ampak pri takem poteku dogodkov je težko iti v riziko, ker te lahko nasprotnik kaznuje iz vsake situacije. Lahko smo srečni, da se je končalo, kot se je.« Zato ni šel na glavo, ko je tekma šla h koncu. V igro je na krilo poslal Vida Kodermana, sicer levega bočnega branilca. In ne Malika Selloukija, Danijela Šturma, celo Jana Repasa. »Koderman lahko boljše dela v fazi obrambe od naštetih, ker Olimpija je po desni zelo nevarna. Želeli smo zapreti stran.«

Karanović bo vodil treninge

In če je Marko Šuler pred derbijem zapisal, da bo Karanović morda moštvo vodil tudi v prihodnje, je pričakovano padlo znova vprašanje, kdo bo vodil Maribor po reprezentančnem premoru, ki bo trajal do 16. oktobra. Idealen čas za vpeljavo sprememb, ki so vmes postale edina stalnica v Ljudskem vrtu. No, to in neporaženost Olimpije. »Zadovoljen sem s tem, kar smo pokazali na teh treh tekmah, točkovno pa ne.« In njegova prihodnost? »Lahko rečem, da bom treninge vrnil v nadaljevanju, do kdaj bo tako, pa v tem trenutku žal ne morem reči.«

Saj niti ni na njem, da bi. Ironično, morda celo prikladno, v enaki situaciji je Savo Milošević. Točka na derbiju v Ljudskem vrtu je sicer aktualni mininimum glede na rezultate, ampak tudi Milošević je v luči prodaje Olimpije, umika Milana Mandarića in prihoda nemških vlagateljev, odgovarjal, kakšna je njegova prihodnost.

Iskanje trenerja: težave za Šulerja

Maribor je pred derbijem storil, kar je v danem trenutku pač lahko, da bi zmagal. Šel je dlje kakor poprej, iztržil pa – enako. Klub po eni strani sporoča, da denimo verjame v Karanovića, ne da pa definitivnega signala, da bo tako, recimo, do konca jesenskega dela. Ni skrivnost, tudi po naših informacijah, da je Marko Šuler naletel na težave pri iskanju trenerja. Imen je veliko in hkrati malo. Vsak ima svojo specifiko, kakor jo ima tudi Maribor.

In zdaj, ko je trener svoje povedal, prav tako pa publika z relativnim molkom, je čas, da svoje z dejanji povedo tudi v klubu. Sicer bodo imeli večni daljnogledni načrt – le do naslednje tekme. In bodo vedno v zaostanku, vselej jih bo prehitevala naslednja tekma, naslednja zmaga, remi ali poraz. Ni bilo nelogično vprašanje, kaj, če Karanović dobi derbi doma, kar ni uspelo Mauru Camoranesiju, Saši Gajserju in Simonu Rožmanu?

Tretji in četrti: to je njuna realnost

Napredek je, da se Maribor tokrat derbija »ni bal«, vzel ga je kot izziv, kar pa gre tudi na rovaš manj kvalitetne in predvsem enako, po svoje večno nestabilne Olimpije. In dejstva, da četudi gre še vedno za z naskokom najpomembnejšo tekmo, kjer kulisa igralce prisili, da igrajo, kako bi minimalno morali vsak krog, sta igrala tretji in četrtouvrščeni klub. Pri čemer lahko Mura danes Maribor spet pahne na peto mesto.

Tako da je osmi derbi brez zmage dobil tudi (samo)odgovor na klubsko zastavljeno vprašanje. Pogrešaš derbi? Ne, derbija nikdar ni nihče pogrešal. Kar se pogreša in to je bilo zaznati tudi na tribunah, je zmaga Maribora. Če bo šlo tako naprej, bodo počasi zmage začeli pogrešati še pri Olimpiji, ki so v tistih treh zaporednih zmagah ob začetku niza najprej odnesli naslov, nato pa prestavili še proslavljanje trenutno zadnjega naslova Maribora in resno zatresli klub.

Se vidimo (predvidoma) 9. aprila

Tudi zanje bodo remiji v Mariboru postali, no, dolgočasni. Standard. Normalnost. To pa definitivno ni tisto, kar derbi potrebuje. Niti si tega ne zasluži. Potrebuje boljši nogomet, ki bo izhajal iz kvalitete, na pa psihološke ali zdaj-pa-moramo napaljenosti. Ampak boljši nogomet potrebuje cela liga. Poglejte si posnetke derbijev izpred štirih, petih let. Skoraj drug šport.

Ampak v vsakem primeru pa bo kmalu prišel čas, nakazan na šestem derbiju brez zmage, ko se sporočila ne bodo zaključevala z vprašajem. Ampak s klicajem. Bomo videli predvidoma 9. aprila. Takrat Olimpija znova pride. In najbrž bodo tudi gledalci, ki so tokrat pokazali, da derbija nikdar niso pogrešali in da je bilo osnovno vprašanje napačno zastavljeno. Da pa cenijo, kadar klub stopi skupaj. Kar je, zanj vsaj nekoliko nenavadno, storil tudi Zlatko Zahović. In prišel na tekmo.

Dobil pa, kar dobivamo ves čas. Derbije, kjer Maribor ne zmaga, pa je za povrh nogomet še relativno klavrn. Ampak je pa edini pravi, ki ga res imamo. Derbi.

map beljakovine
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Lajfstajl
Vse, kar morate vedeti o MAP beljakovinah!
Oglasno Sporočilo, Danes ob 08:00