1. Nova evropska raketa, nov slovenski satelit, poškodba starega

Foto: Esa/Manuel Pedoussaut
Foto: Esa/Manuel Pedoussaut
Naslednji polet bo predvidoma novembra letos. Foto: ESA-CNES-Arianespace/Optique video du CSG - S. Martin
Naslednji polet bo predvidoma novembra letos. Foto: ESA-CNES-Arianespace/Optique video du CSG - S. Martin

Ta teden je krstni polet prestala nova evropska raketa Vega C, ki je v vesolje med drugim ponesla tretji slovenski satelit Trisat-R. Obenem se je razvedelo, da je prejšnji slovenski satelit poškodovan, povzročitelj pa so ruske vesoljske smeti.

Sorodna novica Evropska raketa Vega pripravljena na prvo potovanje

Vega C je s Kouroua v Francoski Gvajani poletela v sredo ob 15.13 po našem času, sporoča Evropska vesoljska agencija. Za dostavo sedmih satelitov je potrebovala dve uri in 15 minut. Vse štiri stopnje so delo opravile brez napak, v veselje vseh sodelujočih, ki so v nadzornem središču bučno proslavljali, kar se redko zgodi. Prvi polet Vege C je nastopil ravno deset let po prihodu predhodnice, Vege, slednjo čaka le še prgišče poletov. Vega C ob podobni ceni ponuja za skoraj polovico okrepljeno zmogljivost, torej namesto 1,5 tone 2,2 tone v 700-kilometrsko polarno tirnico. Tako kot je Vega osnovana na stranskem potisniku rakete Ariane 5, Vega C temelji na ojačanem stranskem potisniku prihodnje Ariane 6 (ki prihaja predvidoma prihodnje leto). Okrepljeni sta tudi druga in četrta stopnja; le tretja ostaja enaka. Prostor za tovor je večji. Upravljavec Veg, družba Arianespace, cene izstrelitve ne opredeljuje. Po javno dostopnih ocenah znaša slabih 40 milijonov evrov na polet. Vega C bo med drugim izstreljevala novi evropski raketoplan Space Rider.

Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo prispevate v komentarjih. Najboljše lahko izpostavimo v članku samem. Hvala tudi za kakršne koli pripombe ali opozorila na aljosa.masten@rtvslo.si.

LARES-2. Foto: OHB Italia
LARES-2. Foto: OHB Italia

Še preverjajo, ali je imel Einstein prav

Prva Vega je pred desetimi leti v vesolje odnesla sondo LARES. Lepo, simbolično zaokroženje desetletja je torej dejstvo, da je Vega C na svojem prvem poletu odtovorila sondo naslednico, LARES-2. Gre za znanstveni poskus. Z masivno kovinsko kroglo (v 42 centimetrih premera je 296 kilogramov) bodo preučevali vrtilni povlek prostora oziroma Lense-Thirringov pojav. Po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti namreč vrteče se telo vleče prostor-čas.

LARES-2 je na 5900 kilometrih višine. Vanj bodo svetlili z laserji in tako preverjali spremembe tirnice, na tej podlagi pa računali, koliko je bil za spremembe kriv vrtilni povlek prostora.

Video: Posnetek dogodka

Trisat-R med sopotniki

Spremljanje izstrelitve prek videoprenosa v Mariboru. Foto: BoBo
Spremljanje izstrelitve prek videoprenosa v Mariboru. Foto: BoBo
Trisat-R ima maso pet kilogramov. Foto: Skylabs
Trisat-R ima maso pet kilogramov. Foto: Skylabs

Na šest tisoč kilometrih nadmorske višine je končal slovenski nanosatelit Trisat-R. Zasnovali so ga na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Feri) v sodelovanju slovenskim podjetjem Skylabs in mednarodnim Cernom. Evropska vesoljska agencija ga je izpostavila v posebni objavi na svoji spletni strani, kar se za takšne tovore ne zgodi pogosto.

Gre za t. i. kockasti satelit (ang. cubesat), torej sestavljen iz kockastih modulov velikosti 10x10x10 centimetrov. Trisat-R jih ima tri in je dolg 30 centimetrov.

Namenjen je merjenju sevanja na višini šest tisoč kilometrov ter preizkušanju avtonomne navigacije v teh oteženih pogojih. Med drugim bo potoval skozi Van Allenove pasove. Zaradi silnega sevanja naj bi deloval največ dve leti. Z njegovimi podatki nameravajo izboljšati modele magnetosfere in vesoljskega vremena.

Sorodna novica Tehnologija in človek - dvosmeren (in nepogrešljiv) odnos

Satelit, ki so ga uspeli sestaviti v manj kot šestih mesecih, je v mnogih pogledih prvi v svetovnem merilu, je dejal vodja projekta Iztok Kramberger s Ferija. "Prvi na svetu smo v vesolje poleteli novo procesorsko jedro RISC-V, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije zavida tudi Nasa. Prvi smo v vesolje poleteli inštrument, ki sta ga v medsebojnem sodelovanju razvijali ESA in Cern. Smo tudi eden prvih nanosatelitov v srednji Zemljini orbiti in po mnenju ESA tudi najpomembnejši."

Satelit je dovolj visoko, da ga ostanki ozračja ne zavirajo, zato ne bo padel v uničenje, temveč se bo počasi oddaljeval od Zemlje. "Bo večni slovenski spomenik v vesolju," je dejal Kramberger.

Foto: TV Maribor/posnetek zaslona
Foto: TV Maribor/posnetek zaslona

"Kot prvi smo v tako zahtevno okolje poleteli natisnjene mehanske dele, katerih kvalifikacija je bila izjemno zahtevna. Med izjemne inovacije si štejemo tudi dve miniaturni barvni kameri, in če bomo uspešni pri nadaljnjem delu, bomo zmožni iz tako majhnega satelita narediti slike 6000 kilometrov oddaljene Zemlje," je še povedal Kramberger. Kameri merita manj kot kubični milimeter.

V načrtu že imajo naslednika z imenom Trisat-S. Izstreljen bo marca 2023 na nemški raketi Spectrum. Namenjen bo testiranju varne komunikacije. Misija bo trajala en mesec. In še en načrt: Četrti nanosatelit bo enkrat v prihodnosti utirjen v Lunino orbito.

Pred dvema letoma sta bila v vesolje izstreljena prva slovenska satelita, naša Sputnika: NEMO-HD, nad katerim bdi Center odličnosti Vesolje-si, in prvi Trisat.

Trisat je poškodovan

Prav ta teden so dospele slabe novice o Trisatu. Poškodovan je. Zgodba pa ima korenine v letu 2009, ko sta trčila ameriški satelit Iridium 33 in ruski Kozmos-2251. To je bilo prvo večje trčenje satelitov v zgodovini. Ostanke je zaneslo v različne tirnice med 500 in 1300 kilometrov višine.

Kako je to povezano s Trisatom? Slednji je prve pol leta po izstrelitvi deloval pravilno, je za TV Slovenija poročal novinar Matej Korošec. Nato pa je naletel na oblak vesoljskih smeti, ki je ostal za Kozmosom-2251. Zatem so upravljavci zaznali okvaro na enem izmed panelov sončnih celic. "Za posledico je imela okvaro ene izmed baterijskih celic. Tako da smo energijsko trenutno s satelitom izjemno omejeni. Komunikacija ne poteka tako pogosto, kot smo pričakovali," je za TV Slovenija pojasnil Kramberger. Opešano napajanje satelita onemogoča tudi delovanje in pošiljanje podatkov kamere, ki je spremljala onesnaženje našega planeta. Trisat kljub okvari še naprej meri magnetno polje. Inženirji spremljajo tudi dinamiko obnašanja satelita v orbiti. To so za porajajočo se slovensko vesoljsko industrijo še vedno dragocene izkušnje.

Novi slovenski satelit v vesolje

Avdio: Kramberger je bil nedavno gost podkasta ApolloLajka

Video: Ferijeva predstavitev Trisata-R


2. Dva Sokola v enem tednu

Misija Starlink. Foto: SpaceX
Misija Starlink. Foto: SpaceX

Prva izstrelitev Falcona 9 ta teden se je zgodila v ponedeljek ob 3.39 po našem času z vojaške baze Vanderbeg (Kalifornija, ZDA). Sokol 9 je v orbito dostavil še dodatnih 46 satelitov Starlink. Konstelacija slednjih zdaj šteje že več kot 2500 primerkov.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji. V vesolju je bila šestkrat. Sodelovala je pri misijah: Sentinel-6 (poglavje 4), DART (poglavje 1) in Starlink (štirikrat).

Video 1: Posnetek dogodka

Misija CRS-25. Foto: SpaceX
Misija CRS-25. Foto: SpaceX

Druga se je s Cape Canaverala dvignila v petek ob 5.44 po našem času. Proti Mednarodni vesoljski postaji je poslala vesoljsko ladjo Dragon na misiji CRS-25. Tovornica se bo na postajo priklopila predvidoma v soboto popoldne. Dostavila bo 2,6 tone tovora, več o slednjem tukaj.

Prva stopnja je pristala na robotski ladji.

Video 2: Posnetek izstrelitve


3. Počilo pod Starshipom

Vžig ni bil predviden. Foto: Posnetek zaslona
Vžig ni bil predviden. Foto: Posnetek zaslona
Booster 7 konec junija med prevozom. Foto: SpaceX
Booster 7 konec junija med prevozom. Foto: SpaceX

Boca Chica (Texas, ZDA) je spet poskrbela za spektakularne prizore, kakršnih nismo videli že leto dni (poglavje 1).

SpaceX tam razvija in izdeluje izstrelitveni sistem Starship. Že dolgo se pripravlja na prvi orbitalni polet. V ta namen je družba določila prvo stopnjo Booster 7 in drugo stopnjo Ship 24.

Ponedeljkov test prve stopnje je šel po zlu. Po navedbah Elona Muska so preizkušali eno izmed faz zagona motorjev (t. i. spin start). Prižig ni bil predviden. Ne glede na to se je pod stopnjo nabrani metan nenadoma vnel in eksplodiral.

Booster 7 so vrnili v delavnico, kjer ga bodo temeljito preverili. Od stanja bo odvisno, kdaj bo lahko letel. Musk je ciljal na avgust ali september, ob predpostavki, da bo dobil dovoljenje ameriške agencije za letalstvo (FAA), zdaj je časovnica majava.

Če je Booster 7 preveč poškodovan, ga bodo pač zamenjali. V izdelavi je že več njegovih naslednikov. Bolj boleča bi bila izguba 33 večkrat uporabnih raptorjev.

Sistem Starship bo ob izstrelitvi najmočnejša in največja raketa vseh časov in v celoti večkrat uporabna. Po trditvah SpaceX-a bo tudi smešno poceni. Resnico bo pokazal čas. A če se bo Muskova vizija uresničila, bo to revolucija pri poletih v vesolje. Starship ima resno možnost za uspeh tudi zato, ker je uradni Nasin lunarni pristajalnik za program Artemis (poglavje 1) in je agencija potemtakem od njega odvisna.

Video: Posnetek dogodka (od 41.00 naprej)


4. Odzivna izstrelitev Electrona

Electron na eni izmed preteklih izstrelitev. Foto: RocketLab
Electron na eni izmed preteklih izstrelitev. Foto: RocketLab

Z Nove Zelandije je bila v sredo izstreljena raketa Electron, sporoča podjetje Rocket Lab. Za ameriško vojsko je dostavila tajni satelit NROL-162.

Srž izstrelitve je bila hitrost. Ameriška vojska si želi urnih izstrelitev. Zakaj? Če denimo sovražnik sestreli pomemben satelit in ga je treba nadomestiti, ali pa se pojavi nujna potreba po pokrivanju določenega ozemlja, denimo zaradi vojne.

Če želi nekdo npr. najeti raketo Ariane 5, bo šel skozi dolga pogajanja, koordinacijo in izdelavo rakete. To zna trajati mesece in leta.

Rocket Lab je po lastnih navedbah raketo ponudil in misijo izvedel v rekordnem času, vajo pa bo ponovil še prihodnji teden.

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Opcijska tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah. Od leta 2017 je letela 28-krat s tremi neuspehi.

Rocket Lab sicer načrtuje visokopotezno raketo naslednje generacije Neutron, neke vrste pomanjšani Starship (poglavje 2).

Video: Posnetek dogodka


5. Dve kitajski izstrelitvi

V sredo je z Izstrelitvenega središča za satelite Šičang (Xichang) v provinci Sičuan (Sichuan) poletela raketa Dolgi pohod-3B, piše državna agencija Šinhua (Xinhua). Uspešno je dostavila komunikacijski satelit TianLian-2 03, ki bo med drugim izboljšal povezavo med kitajsko vesoljsko postajo Tjangong (Tiangong) in nadzornim središčem. Mimogrede, proti Tjangongu bo naslednji teden izstreljen nov modul Ventjan (Wentian)

V soboto pa se je z Izstrelitvenega središča za satelite Taijuan (Taiyuan) pognala raketa Dolgi pohod-2C, prav tako piše Šinhua. V orbito je utirila satelita Siwei 03 in 04, namenjena opazovanju Zemlje.


6. Rogozina zamenjal Borisov

Dimitrij Rogozin. Foto: Roskozmos
Dimitrij Rogozin. Foto: Roskozmos

Dimitrija Rogozina je na čelu ruske vesoljske korporacije zamenjal Jurij Borisov, piše ruska državna agencija TASS. Zakaj se je predsednik Ruske federacije Vladimir Putin odločil za zamenjavo, ni navedeno. Tiskovni predstavnik Kremlja je sicer navedel, da poteza ni povezana z morebitnimi pritožbami čez Rogozina in da bo dobil druge naloge. So pa iz neznanega razloga s spletnih strani Roskozmosa nenadoma izginile pesmi in poezije, ki jih je o raziskovanju vesolja in agenciji pisal Rogozin.

Borisov je bil doslej namestnik predsednika ruske vlade. Od leta 2018 je bil zadolžen za oboroževanje ruske vojske tako pod premierjem Dimitrijem Medvedjevom kot pod zdajšnjim premierjem Mihailom Misuštinom.

Foto: Roskozmos
Foto: Roskozmos

Zanimivo je, da se je vzorec ponovil. Tudi Rogozin je bil nekoč pomočnik predsednika vlade, zadolžen za oboroževanje. Mediji so Rogozinovo imenovanje na čelo Roskozmosa interpretirali kot premestitev na slabše delovno mesto, in isto se bere okoli Borisova. A to ostajajo domneve.

Sorodna novica Rusija Združenim državam Amerike: Do ISS-ja lahko pridete s trampolinom

Prihodnost, zavita v meglo

Še večja neznanka je, kaj menjava pomeni za Roskozmos in mednarodno vesoljsko sodelovanje. Rogozin je bil znan po nekonvencionalnem, srboritem odnosu do mednarodnih partnerjev. Na naslovnice svetovnih medijev je prišel že z izjavo leta 2014. Takrat so zahodne države uvedle sankcije zaradi – ruske invazije v Ukrajini. Rogozin je sporočil, da lahko Američani svoje astronavte na MVP pošiljajo kar s trampolinom. Slog je skozi čas zaostroval. Nekaj časa se je loteval SpaceX-ovega Elona Muska in zaničeval večkratno uporabo raket (in nato predstavil načrte uvedbe te tehnologije v Rusijo). Proti koncu je Roskozmos usmeril v vojaške vode. Vse pogosteje je grozil s koncem Mednarodne vesoljske postaje, jo uporabljal za politično propagando v prid vojni (poglavje 5), na koncu je govoril kar o ruskih jedrskih bombah, ki bodo letele na evropske države. Obenem je partnerje opominjal, da sankcije niso temelj dobrih odnosov. Bo Borisov sledil takšni retoriki, jo nemara celo zaostril?

Kljub številnim kritikam na račun Rogozina je prišlo pod njegovim vodstvom do pospešitve nekaterih dotlej polžjih programov. Na fotografiji Angara 5. Foto: Roskozmos
Kljub številnim kritikam na račun Rogozina je prišlo pod njegovim vodstvom do pospešitve nekaterih dotlej polžjih programov. Na fotografiji Angara 5. Foto: Roskozmos

Rogozin je sicer za poslovilno izjavo izbral slednje: "Štiri leta v Roskozmosu niso bila služba, temveč celo življenje."

Borisov je na prvem srečanju z zaposlenimi Roskozmosa kratko predstavil svoje prioritete, poroča ruska vesoljska novinarka Katja Pavluščenko.

- Masovna proizvodnja civilnih in vojaških vesoljskih plovil.
- Proizvodnja vesoljske opreme.
- Poenotenje komponent.

To pomeni, da vesoljska znanost in mednarodno sodelovanje nista prioriteti.

TASS navaja anonimnega ruskega strokovnjaka, ki pravi, da je revizija ruskega vesoljskega programa nujna.

Pričakujemo lahko torej večje prestrukturiranje. Tudi zato, ker se proračun Roskozmosa še naprej krči, in ker ta visokotehnološka branža ostaja brez zahodnih komponent, še posebej na sevanje odpornih vezij.

Vsekakor bo ob takšnem razvoju dogodkov ruski civilni vesoljski program stagniral. Načrti pošiljanja kozmonavtov na Luno, gradnje lunarne vasi, pa robotskega raziskovana Venere, jedrskega pogona vesoljskih plovil in številni drugi projekti postajajo nerealni. Roskozmos se bo očitno bavil z medcelinskimi balističnimi raketami Sarmat, satelitsko navigacijo (GLONASS) in opazovanjem Zemlje, kar koristi vojski. Vmes bo pošiljal ljudi na starajočo se Mednarodno vesoljsko postajo in objavljal sporočila za javnost, kako namerava zgraditi nacionalno postajo ROSS. Počasen razkroj ruskega vesoljskega programa se bo verjetno nadaljeval, tako kot mednarodnega sodelovanja.

Svet ministrov držav članic Evropske vesoljske agencije je prav ta teden dokončno ustavil sodelovanje z Rusijo na projektu ExoMars. Doslej je bilo zgolj zamrznjeno. Ruski pristajalni modul Kazačok sicer ostaja v Italiji, Rusija ga terja nazaj. Evropski rover Rosalind Franklin pa je sirota brez prevoza do tal sosednjega planeta.

Tako Mednarodna vesoljska postaja ostaja praktično edina stična točka.

Kljub temu da je znani ameriški astronavt veteran, Terry Virts, v mediju The Hill objavil poziv, da je treba prekiniti sodelovanje z Rusijo tudi pri MVP-ju. Takšnih pozivov je vse več, povedno pa je, da jih podajajo astronavti, ki so navadno sodelovanju bolj naklonjeni.


7. Izmenjava vozovnic je stekla

Vesoljska ladja Sojuz med približevanjem MVP-ju. Foto: Nasa
Vesoljska ladja Sojuz med približevanjem MVP-ju. Foto: Nasa
Kikina je sicer edina aktivna kozmonavtka. Foto: Roskozmos
Kikina je sicer edina aktivna kozmonavtka. Foto: Roskozmos

Nasa in Roskozmos sta praktično na isti dan, kot je bil Rogozin odstavljen, podpisala pogodbo o izmenjavi vozovnic za vesoljski ladji Sojuz ter Dragon, piše TASS. Časovnica je verjetno naključje, a ni nujno. Ozadja ne poznamo. Pogajanja so se vlekla in morda je Rogozinov odhod umaknil enega od kamnov spotike med stranema.

Kozmonavtka Ana Kikina bo septembra poletela v Crew Dragonu (SpaceX) na misiji Crew-5 skupaj z Nicole Mann in Joshem Cassado (Nasa) ter Koičijem Wakato (Jaxa). Prav tako novembra bo Frank Rubio (Nasa) sedel v Sojuza MS-22. Družbo mu bosta delala Sergej Prokopjev in Dimitrij Petelin (Roskozmos). Spomladi bo z Rusi letela Loral O'Hara.

Strani bosta izmenjali povratne vozovnice, denarja ne.

Pogodba je koristna za obe strani. Zagotavlja, da je tako na ruskem kot zahodnem odseku MVP-ja vedno nekdo. Tudi v primeru, da Sojuz ali Crew Dragon zaradi te ali one napake nekaj časa ne bi letel. Vprašanje je sicer, kako zagnana bo Nasa za tovrstno izmenjavo z Rusi, ko bo enkrat letel tudi Boeingov CST-100 Starliner. Takrat bo imela redundanco oziroma rezervne kapacitete kar doma. V zraku ostaja tudi vprašanje varnosti. Če pride do nadaljnje zaostritve odnosov, lahko npr. Rubio ostane ujetnik ali talec v Zvezdnem mestu? Glede na večdesetletno zgodovino mednarodnega vesoljskega sodelovanja bi bilo to nezaslišano in nepričakovano. A tudi ruskega napada na Kijev si večina sveta ni predstavljala.

Vesoljski sprehod bo

Rogozin je v preteklem tednu grozil, da bo posadki MVP-ja prepovedal uporabljati Evropsko robotsko roko, pritrjeno na ruski modul Nauka, in odpovedal načrtovani vesoljski sprehod Olega Artermjeva in Italijanke Samanthe Cristoforetti, kjer bi protagonista roko usposobila. Iz grožnje ne bo nič, sprehod pa bo.


8. FOTO: Pet odmevnih Webbovih fotografij

Sorodna novica Kozmične pečine: Nasa objavila fotografije vesoljskega teleskopa James Webb

Po skoraj treh desetletjih razvoja, gradnje in potovanja po vesolju so dospele – prve barvne fotografije novega vesoljskega teleskopa James Webb. Podrobno v totedenski objavi. Nasa je dodatno objavila tudi prvo Webbovo fotografijo Jupitra.

Kaj prinašajo prve barvne fotografije Jamesa Webba


9. NA KRATKO:

Delo na raketi SLS za misijo Artemis I napreduje. Več tukaj.Nasin rover Perseverance preverja morebitna mesta za pristanek misije Mars Sample Return (Vrnitev vzorca Marsa). Več tukaj. Nemško podjetje Rocket Factory Augsburg je uspešno preizkusilo svoj novi motor Helix s 74-sekundnim gorenjem. Več tukaj.
Model prve stopnje Ariane 6 so prvič pripeljali na izstrelišče v Francoski Gvajani, kjer bodo izvedli kopico preizkusov. Ta stopnja sicer ne bo letela. Več tukaj.Posebna Nasina komisija bo preverila, kaj je šlo narobe pri misiji Psyche, in na tej podlagi odločila, ali misijo ukiniti. Več tukaj.

Marsovski helikopterček Ingenuity je začasno prizemljen zaradi prahu. Več tukaj.


10. FOTO: Hubblovo globoko polje

Foto: NASA, ESA, and S. Beckwith (STScI) and the HUDF Team
Foto: NASA, ESA, and S. Beckwith (STScI) and the HUDF Team

Ker je štafeto pri vpogledih globoko v vesolje prevzel vesoljski teleskop James Webb in bo v prihodnosti požel vse več pozornosti, lahko žaromet za minuto vrnemo na izjemne dosežke starega Hubbla.

Hubble je posnel veliko t. i. globokih polj, izpostavljamo zgolj enega. To je Ultra globoko polje. Fotografija je nastala na podlagi kar 800 snemanj, skupaj so trajala 11.3 dneva med 24. septembrom 2003 in 16. januarjem 2004. Med snemanjem je Hubble 400-krat obkrožil Zemljo. Na fotografiji je deset tisoč galaksij. To je najdlje segajoča fotografija vesolja v človeku vidni svetlobi in prikazuje tudi galaksije, kakršne so bile pred 13 milijardami let, navaja Esa. Za kaj več potrebujemo infrardečo svetlobo, in tu je Webb najboljši.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog


11. SKOK V ZGODOVINO: Prvi ameriški rover na Marsu

65-centimetrski Sojourner, prvo uspešno samohodno vozilo na Marsu. Foto: Nasa
65-centimetrski Sojourner, prvo uspešno samohodno vozilo na Marsu. Foto: Nasa

Mnogim se zdi kar samoumevno, da imamo nenehno roverja na Marsu. Skoraj 20 let je od izstrelitve dvojčka Spirit ter Opportunity, in odtlej se po sosednjem planetu nenehno nekaj vozi. Pri tem pozabljamo, da je na tem področju dolgo vladala suša.

Sovjetom sta leta 1971 spodletela dva roverja (misiji Mars 2 in Mars 3). Potem se 25 let ni zgodilo nič. Šele leta 1996 je poskusila Amerika.

Misija Mars Pathfinder se je začela z izstrelitvijo na raketi Delta II 4. decembra 1996. Vesoljsko plovilo je julija 1997 doseglo Mars in se pognalo neposredno v ozračje. Za varen prevoz do tal je poskrbel pristajalnik Pathfinder s protipotisnimi raketami in zračnimi blazinami. Z njega se je zapeljal, preprost, majhen, 10-kilogramski Sojourner. Deloval je dva meseca. Tako je človeštvo dobil svoje prvo marsovsko samohodno vozilo. Več podrobnosti tukaj.

Video: 360-stopinjska panorama z misije

Video 2: Ponazoritev pristanka


NA VIDIKU:

Sobota, 16. julij - Dragon - Priklop na MVP

Nedelja, 17. julij - Falcon 9 - Starlink

Četrtek, 21. julij - preizkus novega motorja za stranski potisnik rakete SLS

Četrtek, 21. julij - MVP - vesoljski sprehod

Četrtek, 21. julij - Falcon 9 - Starlink

Petek, 22. julij - Electron - NROL-199

Nedelja, 24. julij - Dolgi pohod-5B - Ventjan (Wentian), novi modul kitajske vesoljske postaje