STA

 |  Politika

Janševa vlada Katoliškemu inštitutu namenila 700.000 evrov

Katoliški inštitut hrani arhiv slovenskih emigrantov, tudi domobrancev

Janez Janša in Anton Stres leta 2007, v času, ko je Janša vodil svojo prvo vlado

Janez Janša in Anton Stres leta 2007, v času, ko je Janša vodil svojo prvo vlado
© Matej Leskovšek

Vlada Janeza Janše je Katoliškemu inštitutu, ki je v lasti ljubljanske nadškofije in hrani arhiv slovenskih emigrantov, za digitalizacijo arhivskega gradiva namenila 700.000 evrov. Zbirka je pomembna za razumevanje zgodovine, vendar se postavlja vprašanje, ali bo tako bogato podprta tudi digitalizacija drugih arhivov, piše časnik Dnevnik.

Sredstva, ki jih je vlada že julija namenila Katoliškemu inštitutu, naj bi v prihodnjih sedmih letih v obrokih po 100.000 evrov na leto izplačalo ministrstvo za kulturo, denar pa je namenjen za digitalizacijo arhiva Studia slovenica, ki ga hranijo v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani.

Katoliški inštitut hrani arhiv slovenskih emigrantov, tudi domobrancev, piše Dnevnik. V arhivu Studia slovenica hrani "180 osebnih in tematskih fondov v skupni dolžini 260 tekočih metrov gradiva", je zapisano v vladnem gradivu. Gre za arhivsko gradivo o slovenskih izseljencih in zamejcih, kot so Kazimir Zakrajšek, Gregorij Rožman, Miha Krek, Ciril Žebot, Franc Jeza, Jože Bernik, Ljubo Sirc in drugi, piše Dnevnik.

Gradivo, ki ima od leta 2002 status javnega interesa, bo v prihodnjih sedmih letih postalo javnosti dostopno tudi prek spleta, v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si).

V okviru proračunskega ukrepa oziroma projekta "digitalizacija na področju kulture" ter se tem povezane postavke "digitalizacija," od koder se bo stekal denar na Katoliški inštitut, država za letošnje leto namenja 472.000 evrov, v prihodnjih letih pa po 377.600 evrov.

To pomeni, da bo za Katoliški inštitut v povprečju namenjena četrtina sredstev s te digitalne postavke. Kako bodo razdeljena preostala sredstva, zaenkrat še ni jasno, saj bo poročilo o porabi predvidoma dostopno šele prihodnje leto.

Dostopna je primerjava z lanskim letom, ko je bilo na isti postavki denarja več, dobrih 541.000 evrov, stroški Katoliškega inštituta pa še niso bili všteti. Lani so slovenski muzeji za digitalizacijo gradiva prejeli po 5000 evrov, arhivi pa od 10.000 do 18.0000 evrov. Največ denarja s proračunske postavke za digitalizacijo je prejel NUK, in sicer 140.000 evrov, piše Dnevnik.

Kot navaja, naj bi neuradno letos za digitalizacijo bilo resda namenjenega več denarja, a še vedno naj bi veliki nacionalni muzeji prejeli po okoli 18.000 evrov na leto.

Vprašanje je, po kakšnem kriteriju je Janševa vlada ravno zdaj izbrala Katoliški inštitut in mu namenila tako bogato pogodbo za prihodnjih sedem let, piše časnik, ki dodaja, da sredstva glede na javno objavljene podatke močno presegajo seštevek vseh prihodkov, ki jih je inštitut ustvaril v preteklih letih.

Časnik ob tem spomni, da je Katoliški inštitut, v okviru katerega deluje emigrantska arhivska zbirka Studia slovenica, krovna organizacija, ki bedi nad delovanjem katoliške fakultete za pravo in poslovne vede. Gre za poskus RKC, da bi v Sloveniji ustanovila katoliško univerzo, ki pa se doslej ni obnesel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.