Bosna in Hercegovina preživlja najtežjo politično krizo od konca vojne v 90. letih. Za zaostrene razmere v BiH, kjer vznikajo separatistične težnje, naj bi bil najbolj odgovoren prav srbski predstavnik v predsedstvu, Milorad Dodik. Parlament Republike Srbske, v katerem ima večino njegova stranka, je ta mesec izglasoval umik svojih predstavnikov iz skupnih državnih ustanov. V prihodnjih mesecih nameravajo pristojnosti na področju davkov, sodnega sistema in vojske prenesli na raven srbske entitete.
V Evropi in ZDA razmišljajo o sankcijah zoper Dodika, nova nemška vlada je k temu pozvala sredi decembra. "Poskusi delitve niso sprejemljivi," je poudarila vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock.
100 milijonov evrov za podjetja v Republiki Srbski
Grožnje s sankcijami pa je komentiral tudi madžarski premier Viktor Orban. "To moramo preprečiti," je bil jasen. "Napačna drža, napačen ton in na obzorju se rišejo težave," je dejal, in dodal, da mora biti Zahodni Balkan integriran, pri tem pa mu je treba pomagati. Južna madžarska meja je blizu meje z BiH in vsak spopad bi vplival tudi na Madžarsko, je poudaril.
Ob tem pa jasno zatrdil, da Balkana ni mogoče stabilizirati brez BiH, stabilizacija BiH pa ni mogoča brez Srbov: "Bosna in Hercegovina ne more biti stabilizirana, če se Srbom ne vrne pravic, ki jih oni morajo imeti," je dejal na novinarski konferenci. Kot poroča portal Balkan Insight, je trajala kar tri ure, bila pa je ena redkih, na kateri so bila dovoljena tudi kritična vprašanja madžarskemu voditelju.
V odgovoru na vprašanje balkanske raziskovalne novinarske mreže (Birn) je Orban potrdil, da je madžarska vlada Republiki Srbski namenila 100 milijonov finančne pomoči v okviru odgovorne sosedske politike, ki spodbuja stabilnost v regiji, kot je dejal. Denar naj bi bil namenjen malim in srednjim podjetjem, politični analitiki v regiji pa se bojijo, da bo denar v resnici porabljen prav za dosego Dodikovih ciljev, poroča radio Slobodna Evropa.
V ospredju poslovni interesi?
Orbanova vlada sicer Bosni in Hercegovini vrsto let ni posvečala velike pozornosti, leta 2019 pa je začel Orban krepiti odnos z Dodikom. Novembra letos pa je obiskal tudi Banja Luko in Dodikovo rojstno mesto Laktaši, kar je sprožilo ugibanja o madžarski agendi v BiH.
Poleg tega, da je blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in srbskemu voditelju Aleksandru Vučiću, so se analitki spraševali, ali Orban išče še več zaveznikov v regiji, ali pa gre v resnici za madžarske poslovne interese v tem delu Evrope.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.