Peter Prevc
Četrtek, 16. 2. 2023, 17.00
1 leto, 2 meseca
Teža skakalcev na tapeti: nekateri za spremembo, drugi ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,79
2
Pri smučarskih skokih je izjemno pomembna komponenta teža skakalca, saj je razumljivo, da lažji, kot so, bolj plovni so v zraku. V zadnjem obdobju je spet več govora o morebitni spremembi indeksa telesna mase BMI. Jelko Gros je dal vedeti, da so že pred letom pripravili predlog o spremembi, a je naletel na gluha ušesa. Tudi slovenski šampion Peter Prevc bi pozdravil zvišanje indeksa telesne mase skakalcev, a v isti sapi dodaja, da niso vse gonilne nacije za tovrstno korekcijo.
Indeks telesne mase (BMI) igra pomembno vlogo v smučarskih skokih in vpliva na dolžino skakalnih smuči. Pred vsako tekmo izmerijo težo skakalca, da izračunajo njegov indeks, ki je trenutno pri številki 21 – izračuna se ga tako, da se težo skakalca v kilogramih dvakratno deli z njegovo višino v metrih (kg/m2).
Če ima skakalec BMI pri številki 21, so lahko njegove smuči dolge 145 % njegove višine. Za primer: skakalec, visok 180 cm z indeksom BMI 21, ima lahko smuči, dolge 261 cm.
Jelko Gros izpostavlja, da skakalci iščejo večjo oporo v dresih kot v smučeh, zato želijo biti manjši.
A niso smuči tako poglavitne, izpostavlja Jelko Gros: "Glavna težava je, da želijo biti skakalci nižji. Učijo se pravilno postaviti, da so nižji. Ker so nižji, so pod BMI in imajo manj kilogramov. Posledično imajo res krajše smuči, a se trenutno išče večjo oporo pri dresih kot pri smučeh. Vsi pa vemo, da pero počasneje pada kot železo." Gros na Mednarodni smučarski zvezi FIS deluje v odboru za razvoj skakalne opreme. Kot pravi, so pred enim letom podali predlog, da bi spremenili indeks telesne mase, vendar ni dobil podpore.
"Ena večja nacija je zelo za, druga večja zelo proti"
Veliko se govori, da so skakalci presuhi, pri nekaterih se pojavlja celo bolezenska težava bulimija, kar posledično vpliva na zdravje posameznika.
Peter Prevc bi podprl dvig indeksa telesne mase.
Slovenski šampion Peter Prevc je v pogovoru za Sportal dal vedeti, da so se s skakalci pogovarjali o zvišanju indeksa telesne mase, a: "Ena večja nacija je zelo za, druga večja zelo proti, zaradi česar ostane na tem, da se stvari ne spremenijo. Bi bilo pa zagotovo boljše te stvari spremeniti oziroma omejiti tisti najnižji nezdravi del telesne teže za skakalca."
Najstarejši od bratov Prevc bi pozdravil zvišanje indeksa BMI: "S tem, ko bi dvignili našo težo, bi lahko več delali na moči. S tem bi dobili močnejše sklepe in morda kakšno poškodbo manj."
Hrgota tudi za dvig BMI
Glavni trener poljske skakalne reprezentance Thomas Thurnbichler je za norveški NRK o tej temi povedal: "Ko govorimo o dolgih sezonah, je lažje, če si fizično fit, če imaš nekoliko večjo težo. Veliko jih je, ki vse skupaj izpeljejo brez stradanja, ampak po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi nekoliko dvignili težo skakalcev. Zato pozdravljam dvig indeksa BMI."
Daniel Andre Tande ima težavo, ker se težko zredi.
Z njim se strinja tudi prvi mož slovenske skakalne reprezentance Robert Hrgota: "Jasno je, da zdravstvene težave vplivajo na življenje, zato podpiram dvig indeksa telesne mase."
S tovrstno korekcijo pa bi imel težave norveški skakalec Daniel-Andre Tande, ki ima drugačno mnenje: "Vsak dan trdo delam, da bi bil težji. Zame bi bila kazen, če bi se moral zrediti. Za tiste, ki imajo težave z izgubo teže, bi bilo to dobrodošlo. Težko je najti formulo, ki bi delovala pri vseh. Mislim, da je BMI popolnoma napačen izračun. Zahvaljujoč metodi skeniranja DEXA (metoda merjenja kosti) vem, da je delež telesne maščobe pri meni normalen, medtem ko BMI pokaže nekaj povsem drugega."
Tovrstna diskusija se bo zagotovo nadaljevala konkretneje po koncu sezone, ko stroka nameni dodaten čas za analize in raziskave ter sprejema odločitve za naslednjo zimo.
2