DL: Košarkar Smiljan Pavić končal kariero - Po dolenjsko še nič ne zavije

25.6.2022 | 17:45

Smiljan s partnerko Barbaro, s katero vodita sončni in kozmetični salon. (Foto: osebni arhiv S. P.)

Smiljan s partnerko Barbaro, s katero vodita sončni in kozmetični salon. (Foto: osebni arhiv S. P.)

Smiljan Pavić je v svoji bogati karieri osemkrat osvojil naslov državnega prvaka, trikrat je bil tudi pokalni zmagovalec, s čimer je rekorder med slovenskimi košarkarji. Z borbenostjo, nepopustljivostjo in s prefinjeno centrsko tehniko je navduševal pod obroči. Igral je za vse največje klube pri nas, nekaj let je bil tudi v tujini, zadnji dve sezoni pa je nosil dres novomeških Žoltastih Trotov, pri katerih je pustil velik pečat. Verjetno bi lahko vztrajal še kakšno leto, a pri 42 letih se je odločil, da je prišel čas za slovo od košarke. Pred njim so že novi izzivi.

Pavić je bil letos s povprečno dvanajstimi točkami na tekmo najboljši strelec pa tudi skakalec (7,7 skoka v povprečju) Trotov, ki so se prvič v zgodovini kluba prebili v finale druge slovenske košarkarske lige. Zaradi poškodbe tetive, ki se mu je vlekla že nekaj let, je na povratni tekmi doma proti Škofjeločanom igral le nekaj minut. Kljub bolečninam je stopil na igrišče športnega centra v Livadi, a se kmalu usedel na klop. Težko mu je bilo, ker soigralcem ni mogel pomagati, zato jih je še toliko bolj spodbujal z roba igrišča. »Dali smo vse od sebe. Ni se izšlo, Škofja Loka je bila boljša. Ponosen sem, da sem bil član Trotov,« pravi priljubljeni Pava, kot ga kličejo prijatelji, ki je imel letos kar nekaj težav s poškodbami, kar je tudi pripomoglo k odločitvi, da sklene dolgo športno pot.

SOBO DELIL Z NACHBARJEM

S košarko se je začel ukvarjati pri štirinajstih letih. Iz Velenja, od koder prihaja, so ga starši na treninge vozili v Šoštanj, kjer je bil najbližji košarkarski klub. Trener Tone Krump je hitro prepoznal njegov potencial in ga povabil v Maribor, kjer so se kalili najboljši mladi košarkarji štajerske in koroške regije. »Vse, kar mi je obljubil, so bili dobri treningi in možnost za napredek. Pri petnajstih letih se je bilo kar težko odločiti, da grem od doma. Oče in mama sta mi pri tem stala ob strani, zato sem jima še danes zelo hvaležen. Nastanjen sem bil v dijaškem domu v Mariboru, moj cimer pa je bil Boštjan Nachbar. Drug drugega sva podpirala na igrišču in tudi v fazi odraščanja. Še danes sva najboljša prijatelja,« pripoveduje Pavić.

Z Boštjanom sta skupaj igrala tudi v mladinski reprezentanci in se leta 2000 na evropskem prvenstvu na Ohridu veselila naslova evropskih prvakov. V ekipi je bil takrat tudi Sani Bečirović, trener pa je bil Zoran Martič. »Bil sem kapetan reprezentance in v finalu proti Izraelu sem dosegel odločilni koš za zmago. Ko se dobimo s prijatelji, radi obujamo te lepe spomine.«

Z BOOKERJEM SE POGOSTO SLIŠITA

Zelo rad se spominja tudi obdobja, ko je igral za novomeško Krko. Kar petkrat zapored so osvojili naslov državnih prvakov; leta 2011 so za prvo Krkino evropsko lovoriko v finalu pokala Eurochallenge v Belgiji na kolena spravili veliko bolj znano rusko Lokomotivo Kuban. Z nekaterimi takratnimi soigralci je ohranil stik; pogosto se na primer slišita z Američanom Chrisom Bookerjem, ki zdaj živi v predmestju Dallasa. »Že pred leti je končal kariero, zdaj trenira mlade in seveda navija za Luko Dončiča.«

Izkušnje je nabiral tudi v tujini. Eno sezono je bil član Vojvodine iz Novega Sada, oblekel je tudi dres turškega Banvita, grškega AEK in latvijske ekipe iz Rige. »Kot tujec v ekipi si bolj izpostavljen; pričakujejo, da opraviš svoj posel,« o epizodah na tujem pravi 210 centimetrov visoki košarkar. V mladosti je tudi sam sanjal, da bi mogoče enkrat zaigral v ligi NBA. Leta 2002 se je njegovo ime pojavilo v naboru najmočnejše lige na svetu, a ni bil izbran, kar pa ga ni preveč potrlo.

Nekaj nastopov je zbral tudi za člansko reprezentanco, a ker je bila konkurenca na centrskem položaju takrat zelo močna, za Slovenijo ni nikoli zaigral na večjem tekmovanju.

SMODIŠ GA JE POVABIL K TROTOM

Smiljan Pavić je pri 42 letih v dresu novomeških Trotov sklenil bogato športno pot. (Foto: R. N.)

Smiljan Pavić je pri 42 letih v dresu novomeških Trotov sklenil bogato športno pot. (Foto: R. N.)

Zadnjih 14 let se je boril pod slovenskimi obroči. Ko se je pred dvema letoma zaradi epidemije koronavirusa tudi pri nas zaustavil športni svet, se je zdelo, da bo kariero končal pri ekipi Šenčur, za katero je igral od leta 2014. A novomeški Troti so ga s svojo zgodbo prepričali, da košarkarskih copat takrat še ni postavil v kot. Veliko zaslug pri tem gre Matjažu Smodišu, ki je vpet v delovanje Žoltastih Trotov. »Že pred leti je imel Matjaž zamisel, da bi kariero končal v Novem mestu, kjer sem sam pustil največji pečat in kjer tudi živim. Zgodba Trotov mi je bila všeč, saj je to zelo organiziran klub, ki velik poudarek daje razvoju mladih igralcev. Ideja, da sem igralec in obenem tudi mentor mladim, se mi je zdela dobra in hitro smo se dogovorili,« pove Pavić, ki je ponosno dve sezoni nosil rumeno-zeleni dres.

Čeprav se je poslovil od aktivnega igranja košarke, želi z njo ostati povezan in še naprej prenašati svoje košarkarsko znanje na mlajše. Vesel je, da v karieri ni imel večjih težav s poškodbami. »Ko sem leta 2009 moral zaradi diskus hernije na operacijo, sem mislil, da bom lahko odigral še kakšno leto ali dve, a sem potegnil še 13 sezon. Vsem športnikom polagam na srce, da si lahko kariero zelo podaljšajo, če pravilno skrbijo za svoje telo,« poudarja Pavić.

S PARTNERKO BARBARO ZDRUŽILA MOČI

Po končani športni poti je Smiljan zaplul v poslovne vode. S partnerko Barbaro sta združila moči in februarja v Novem mestu odprla sončno-kozmetični salon Surya, ki nosi ime po hindujskem bogu sonca. »Pred menoj je nov izziv, kar me zelo veseli. Ta adrenalin, ki me je držal, da sem igral do 42. leta, bom zdaj preusmeril v najin salon.«

Mogoče bo šel po njegovih stopinjah tudi sin Jaša. V dolenjski prestolnici se dobro počuti. Kot pravi, se včasih prijatelji pošalijo, da bi bil že čas, da v pogovorih malo »zavije« po Dolenjsko.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista 19. maja 2022

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava