Prvi primer odvajanja od heroina so na Sejšelih potrdili sredi prvega desetletja tega tisočletja, nato pa je začelo število primerov strmo naraščati. Foto: AP
Prvi primer odvajanja od heroina so na Sejšelih potrdili sredi prvega desetletja tega tisočletja, nato pa je začelo število primerov strmo naraščati. Foto: AP

Tropsko otočje v Indijskem oceanu je priljubljena turistična destinacija, ki jo je v predkoronskem letu 2019 obiskalo več kot 420 tisoč turistov, od katerih država poleg ribolova ustvari največ prihodkov in so glavni vir za državno blagajno. Sejšeli sodijo tudi med najbogatejše države v Afriki in imajo med vsemi afriškimi državami najvišji BDP na prebivalca, a to ni edino prvo mesto, ki ga država zaseda na statističnih lestvicah. Za idilično podobo rajskega otočja se namreč skriva heroinska epidemija epskih razsežnosti, ki državo postavlja na nehvaležno prvo mesto na svetu po številu odvisnikov od heroina na prebivalca. Od heroina naj bi bilo po nekaterih podatkih odvisnih kar deset odstotkov delovno aktivnega prebivalstva.

Po podatkih sejšelske Agencije za preprečevanje zlorab mamil in rehabilitacijo (APDAR) iz leta 2019 je bilo od heroina odvisnih od pet do šest tisoč od takratnih 94.000 prebivalcev. Za leto 2022 Oddelek za preprečevanje zlorab mamil, zdravljenje in rehabilitacijo (DSAPTR), ki je nasledil APDAR, navaja, da je bilo v različnih programih za zdravljenje odvisnosti 4267 uporabnikov. Kot je lani poročal najbolj prodajani dnevnik Seychelles Nation, je po vladnih podatkih približno 6000 odvisnikov od opiatov, a je njihovo resnično število verjetno še višje.

O heroinski krizi na Sejšelih se piše že nekaj let, na temno plat otočja pa je pred kratkim znova opozoril dokumentarec BBC-ja Sejšeli, heroin in jaz o nekdanjem odvisniku, ki se mu je uspelo pred skoraj desetletjem iztrgati iz odvisnosti in zdaj pomaga s podporo drugim odvisnikom pri odvajanju od heroina. Joseph Fady Banane med drugim obišče glavni zapor, kjer so zaradi različnih prestopkov zaprti številni odvisniki, ki jim niti rešetke ne morejo preprečiti dostopa do mamil, ki zaradi korupcije in podkupljivosti zlahka najdejo pot do zapornikov.

Po navedbah strokovnjakov se trgovina z mamili na otočjih zahodnega Indijskega oceana od leta 2015 ni samo količinsko okrepila, ampak tudi diverzificirala s pojavom novih mamil. Foto: AP
Po navedbah strokovnjakov se trgovina z mamili na otočjih zahodnega Indijskega oceana od leta 2015 ni samo količinsko okrepila, ampak tudi diverzificirala s pojavom novih mamil. Foto: AP

Predsednik krivi iranske preprodajalce

Banane se je pogovarjal s predsednikom države Wavelom Ramkalawanom, ki priznava, da zapor ne služi svojemu namenu. “Ko je v državi takšno stanje, je to plodna podlaga za korupcijo med pazniki. In ko imate enkrat korupcijo, potem bodo mamila še naprej prihajala v zapor,” je predsednik povedal v pogovoru in priznal, da so razmere na področju mamil resnično zelo slabe. “Trenutno so Sejšeli po porabi heroina na prebivalca na prvem mestu na svetu. In to ni statistika, ki bi me osebno razveselila,” je še dejal in med drugim napovedal gradnjo novega zapora.

Po njegovih besedah so se težave s heroinom zaostrile, ko je bila v državi zaprta skupina iranskih preprodajalcev, saj je otočje na dobro utečeni tihotapski poti, ki poteka od Afganistana in Irana prek Indijskega oceana do vzhodne Afrike in naprej Evrope ter ZDA. "Ko so bili tukaj, so razvili svojo mrežo. Potem je bilo v trgovino z mamili iz Irana vpletenih še več prebivalcev Sejšelov in danes se nam zdi, da vlagamo toliko sredstev samo zato, da se borimo proti tem iranskim tihotapcem, ki prihajajo v naše vode, da bi prodajali svoj strup," je razmere orisal Ramkalawan.

Prav pojav novih tihotapskih poti v tem tisočletju je skupaj s poroznimi mejami in razmeroma visoko kupno močjo prebivalstva po mnenju nekaterih kriv, da je heroin preplavil otočje. Tako je bilo leta 2011 v državi že 1200 heroinskih odvisnikov in oblasti so se odločile, da s težavo opravijo na represiven način.

“Nismo delali razlike med žrtvijo in tihotapcem,” je leta 2020 v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal takratni vodja APDAR-ja Patrick Herminie. Trd pristop se ni obrestoval in do leta 2017 se je število odvisnikov povečalo kar za štirikrat, zato se je vlada odločila za drugačno politiko, a bilo je že prepozno, saj so bili Sejšeli že med najbolj heroinsko odvisnimi državami na svetu. “Težava je postala prevelika preprosto zato, ker smo se odzvali nekoliko pozno,” je pojasnil Herminie.

Prodaja heorina na Sejšelih je kot obrtniška dejavnost, v katero so vpleteni različni pripadniki lokalnih skupnosti, ki tudi ne problematizira več nezakonitih poslov in odvisnosti. Foto: AP
Prodaja heorina na Sejšelih je kot obrtniška dejavnost, v katero so vpleteni različni pripadniki lokalnih skupnosti, ki tudi ne problematizira več nezakonitih poslov in odvisnosti. Foto: AP

Leta 2017 so pristop do mamil spremenili in odvisnost začeli obravnavati kot bolezen, ki se zdravi, zato so s tem namenom ustanovili agencijo APDAR, kjer so vpeljali vzdrževalni metadonski program za zdravljenje odvisnosti od opiatov. Metadon je zdaj brezplačno na voljo vsem registriranim odvisnikom, med katerimi najdemo ljudi vseh starosti in poklicev, ki vsako jutro na različnih lokacijah čakajo na prihod belega “metadonskega” kombija. A žal je postal metadon za odvisnike edini način odvajanja od heroina, ki bi ob tem nujno potrebovali še podporne in svetovalne programe, toda različne politične odločitve v preteklih leti so privedle do zaprtja vseh rehabilitacijskih centrov na otočju. Predsednik Ramkalawan, ki je na oblasti od leta 2020, za pomanjkanje bolnišnične oskrbe za odvisnike krivi prejšnje oblastnike in vmešavanje politike, vendar je v pogovoru za BBC povedal, da so od Združenih arabskih emiratov prejeli nepovratna sredstva za vzpostavitev ustreznega rehabilitacijskega centra. “Gremo torej v to smer,” je zatrdil.

Od vmesne postojanke do končne destinacije

Glavni razlogi za privlačnost Sejšelov za tihotapce s heroinom so po ugotovitvah nevladne organizacije Globalna pobuda proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Global initiative against transnational organized crime – GI-TOC) razmeroma visoka kupna moč prebivalstva, dobra morska in letalska povezanost otočja s svetom ter bližina glavnih tihotapskih poti v Indijskem oceanu.

Če so bili nekoč Sejšeli le vmesna postojanka ob tihotapskih poteh, pa so zdaj postali tudi končna destinacija za mamila in po nekaterih ocenah naj bi na otočje letno prispelo kar dve toni heroina. Oblasti so nemočne proti tihotapcem, ki s tradicionalnimi ribiškimi in trgovskimi ladjami dhovi tihotapijo mamila, saj je skoraj nemogoče patruljirati ob obali 115 otokov in več kot milijon kvadratnih kilometrov morja okoli njih.

Marca letos je sejšelska vojska v sodelovanju s francoski silami na ladji v Indijskem oceanu zahodno od največjega otoka Mahe zasegla več kot tono heroina, kar je rekordna količina zaseženega heroina. Foto: AP
Marca letos je sejšelska vojska v sodelovanju s francoski silami na ladji v Indijskem oceanu zahodno od največjega otoka Mahe zasegla več kot tono heroina, kar je rekordna količina zaseženega heroina. Foto: AP

Tudi z dobro delujočimi organi pregona bi bila težava pregledovanje vseh plovil, saj je Indijski ocean med najprometnejšimi morji na svetu, ki ga prečkajo polovica vsega prepeljanega zabojniškega tovora, tretjina razsutega tovora in dve tretjini svetovnih pošiljk nafte. Po njem letno pluje več kot 140.000 ladij, ki so sledljive z Avtomatskim identifikacijskim sistemom (AIS), poleg njih pa še na tisoče manjših ladij, ki tega sistema niso dolžne uporabljati.

Največ zaseženega heroina je prav na dhovih, od katerih lahko nekateri plujejo vse od Omanskega (Makranskega) zaliva oziroma obale Irana in Pakistana, a pogosto se na njih pretovori heroin z večjih zabojniških tovornih ladij, ki v Indijskem oceanu plujejo v vzhodno ali južno Afriko. Pomembno pretovorno vozlišče je postal Madagaskar, od koder mamilo potuje naprej na zahodne trge, a se ga pretovori tudi na ladjah za Sejšele.

Čeprav je povprečna plača na Sejšelih za afriško celino visokih okoli 380 evrov, pa vseeno kar 40 odstotkov prebivalcev živi v revščini, kar pa ni ovira za nakup heroina, katerega cena se je zaradi obilne ponudbe od leta 2015 naprej drastično zniževala. GI-TOC v svojem poročilu Razvijajoča se trgovina z mamili v zahodnem Indijskem oceanu iz leta 2021 navaja podatek, da je gram heroina v letu 2020 na otočju stal v povprečju 46 evrov, medtem ko je bilo treba za odmerek pri uličnih preprodajalcih odšteti 6,50 evra. Odmerki se večinoma prodajajo v majhnih improviziranih prodajalnah na dvoriščih domov domačinov v številnih getih, ki so le nekaj minut vožnje oddaljeni od idiličnih plaž, luksuznih hotelov in dragih restavracij. Kot piše BBC, je preprodaja mamil dobro utečena domača obrt, v kateri sodelujejo cele skupnosti.

Glavno mesto Victoria skriva številne gete, kjer cveti trgovina s heroinom in drugimi prepovedanimi substancami. Foto: Pixabay
Glavno mesto Victoria skriva številne gete, kjer cveti trgovina s heroinom in drugimi prepovedanimi substancami. Foto: Pixabay

Prihod donosnejšega kokaina

Če gre nizka cena heroina na roke odvisnikom, pa so z njo manj zadovoljni dobavitelji, ki so tako ob večji zaslužek. Prav nizki dobički pri heroinu naj bi bili krivi, da so se preprodajalci odločili razširiti svojo ponudbo in trgu odvisnikov ponuditi donosnejše mamilo, in to sta kokain in njegov derivat crack, ki pridobiva priljubljenost na otočju.

Decembra lani objavljena raziskava GI-TOC-a o trgu s kokainom v vzhodni in južni Afriki ugotavlja, da je kokainski trg še vedno znatno manjši od heroinskega, a je zaznati vidno rast v proizvodnji in uporabi cracka. Tega se običajno pridobiva iz kokaina v obliki hidrokloridne soli, kar je najpogostejša oblika kokaina na trgu, ki se raztopi v vodi in se mu doda sodo bikarbono, nato pa se pridobljeni kristali običajno pokadijo v za to prirejenih pipah.

A če je heroin na Sejšelih najcenejši med vsemi otoki zahodnega Indijskega oceana skupaj z vzhodno in južno Afriko, je slika pri kokainu ravno obratna in je s povprečno ceno 329 evrov na gram najdražji med vsemi tamkajšnjimi državami.

Sorodna novica Svetovna proizvodnja kokaina dosegla rekordno raven

Kokain naj bi na Sejšele, kjer je njegova priljubljenost začela naraščati po letu 2019, v glavnem prihajal iz Brazilije, pri čemer je ena od glavnih tranzitnih vmesnih postaj mednarodno letališče v etiopski prestolnici Adis Abeba. Vidno vlogo ima tudi Kenija, ki predstavlja izhodišče za preprodajo kokaina z letali in ladjami do Sejšelov in sosednjih otočij Komori, Mavricij in Madagaskar. Pred kratkim objavljeno poročilo Urada Združenih narodov za mamila in kriminal ugotavlja, da tihotapljenje z letali igra pomembno vlogo pri dobavah kokaina v vzhodni Afriki. Na podlagi 156 dokumentiranih pošiljk kokaina, ki so jih zasegli v Braziliji z znano končno destinacijo v Afriki, jih je bilo 65 namenjenih v Etiopijo, kar je daleč največ od vseh držav, in vse so bile zasežene na letališčih.

Raziskava GI-TOC-a ugotavlja, da je tihotapljenje kokaina obsežen posel predvsem na račun kokainskega koridorja, ki poteka skozi Mozambiški preliv, kjer okoliške države preprosto nimajo zmogljivosti za nadzor in preprečevanje prepovedane trgovine z mamili.

Sejšeli so med najbolj priljubljenimi turističnimi otočji v Indijskem oceanu, ki znova opažajo porast prihoda tujih turistov po koronskem zatišju. Foto: Pixabay
Sejšeli so med najbolj priljubljenimi turističnimi otočji v Indijskem oceanu, ki znova opažajo porast prihoda tujih turistov po koronskem zatišju. Foto: Pixabay

Korupcija v vseh porah družbe

Kljub dobro razviti trgovini z mamili pa GI-TOC izpostavlja, da tihotapljenje in preprodaja na otočjih zahodnega Indijskega ocena nista zaznamovana za nasiljem, kot je to primer drugod po svetu. Na Sejšelih in Mavriciju občasno poročajo o nasilju, ki pa je pretežno povezano z uličnimi preprodajalci in srednjimi posredniki, ne pa z mafijskimi botri. Redko je pri nasilnih obračunih uporabljeno strelno orožje. Pri Mavriciju je tako nizka stopnja nasilja posledica zavedanja med akterji v trgovini z mamili, kaj pomeni turizem kot vir delovnih mest in prihodkov, zato nočejo načeti podobe mirne oaze sredi oceana z morebitnimi nasilnimi obračuni, ki bi lahko privedli tudi do ostrejšega odziva oblasti.

Pomemben razlog, da preprodaja mamil poteka s precejšnjo mero nekaznovanosti, je razpredena korupcija, ki jo poročilo GI-TOC-a navaja kot glavni strukturni dejavnik trga z mamili. Na Sejšelih so tako poročali o primerih, ko je policija zasegla mamila, ki pa so jih nato policisti znova preprodali odvisnikom, ali pa so bili prijeti preprodajalci izpuščeni na prostost v zameno za plačilo. Zaradi vsega navedenega se dogaja “kulturni premik” k “normalizaciji” trga z mamili, o čemer pričajo tudi primeri policistov, ki so v javnosti in v prisotnosti svojih kolegov prejemali podkupnine od preprodajalcev. S tem so padli tudi družbeni tabuju glede mamil, in kot navaja organizacija CARE, ki se ukvarja z otroki, ni nenavadno, da že najmlajši pripadniki lokalne skupnosti govorijo o tem, kako bodo postali preprodajalci, ko odrastejo, in bodo na ta način služili denar.

Pred tremi leti so se Sejšeli znašli še na enem nehvaležnem seznamu, saj jih je Evropska unija uvrstila med davčne oaze s
Pred tremi leti so se Sejšeli znašli še na enem nehvaležnem seznamu, saj jih je Evropska unija uvrstila med davčne oaze s "škodljivim prioritetnim davčnim režimom". Foto: Pixabay

Kot še ugotavlja GI-TOC, preprodajalci z mamili izkoriščajo šibkost vlade za svoje delovanje in utrjevanje korupcije, ki sega vse do najvišjih ravni oblasti, zaradi česar nezakonita trgovina postaja odpornejša in donosnejša. A korupcija, ki jo spodbuja trgovina z mamili, po drugi strani razjeda demokratične institucije in vladavino prava na otokih, zato ni čudno, da so Sejšeli na dnu svetovnega indeksa upravljanja.

Kaj početi sredi oceana?

Na vprašanje, zakaj so mamila tako priljubljena na Sejšelih, oblasti in strokovnjaki še vedno ne najdejo pravega odgovora. Portal France24 piše, da tamkajšnje oblasti ne pridejo do jasnih ugotovitev, a menijo, da k temu veliko pripomore revščina, ki ljudem ne omogoča dostojnega življenja, vendar imajo vseeno dovolj denarja, da si kupijo mamila in tako z omamo pozabijo na svoje težave.

Enega od odgovorov je za francoski portal med čakanjem na dnevni odmerek metadona ponudil nekdanji odvisnik in voznik taksija, ki je vključen v metadonski program. “Smo majhen otok sredi oceana. Kaj sploh lahko drugega počneš tukaj,” je bilo njegovo pojasnilo.