Znani ali morda celo razvpiti sveženj mobilnosti vstopa v drugo fazo uvedbe, saj so nekatere določbe začele veljati takoj po sprejetju 1. avgusta 2020, za nekatere pa so predvideli prehodno 18-mesečno obdobje, po katerem jih je treba umestiti v zakonodajo držav članic. Zato se je pojavil nekoliko nenavaden datum začetka veljavnosti – 2. februar 2022, sredi tedna.
Naj spomnimo, da je sveženj mobilnosti opredeljen v več uredbah evropske komisije (2020/1054 in 2020/1057, ki se sklicujejo na nekatere starejše predpise, kar pomeni zajeten kup dokumentov). Predpise so združili v tri skupine: kabotaža, predpisi o napotenih delavcih ter delovnem času in odmorih za voznike.
Delovni čas in kabotaža
Predpisi o delovnem času in počitkih voznikov že veljajo (od 1. avgusta 2020) in so dokončno in izrecno prepovedali opravljanje rednega tedenskega počitka v trajanju najmanj 45 ur v kabini vozila. Voznik mora imeti redni tedenski počitek v ustrezni nastanitvi z ustreznimi bivalnimi in sanitarnimi pogoji, stroške krije delodajalec. To velja tudi za vsak tedenski počitek, daljši od 45 ur (na primer dopust). Prav tako se mora voznik domov vrniti najpozneje po štirih tednih odsotnosti zapored, kjer mora preživeti vsaj redni tedenski odmor 45 ur. Voznik se mora vrniti domov na redni tedenski odmor, tudi če je predhodno imel dva skrajšana tedenska odmora zapored v tujini. Podjetje mora za potrebe inšpekcijskega nadzora o tem voditi posebne evidence.
Z 31. decembrom 2024 se podaljša obdobje, v katerem bo mogoča kontrola vožnje in počitka - s tekočega dne plus zadnjih 28 dni na dodatnih 28 dni, torej tekoči dan plus 56 dni.
Sistem kabotaže je spremenjen tako, da lahko prevoznik v drugi državi članici EU opravi tri kabotaže v sedmih dneh, čemur mora pred naslednjo kabotažo z istim vozilom v isti državi slediti štiridnevni premor.
Z novimi pravili želijo podjetjem preprečiti, da imajo registriran sedež v eni državi, delujejo pa v drugih državah EU, s čimer izkoristijo nekatere ugodnosti, ki jih ponuja država, v kateri so registrirana (npr. nižji davki, dostop do trga EU brez dovolilnic).
Od 21. februarja 2022 se uporablja uredba 2020/1055, po kateri se morajo vozila v državo sedeža vrniti najpozneje vsakih osem tednov. Prav tako se mora voznik domov vrniti najpozneje po štirih tednih v tujini zapored, kjer mora preživeti vsaj redni tedenski odmor 45 ur.
V končnem besedilu pa piše, da se mora voznik vrniti na svoje prebivališče oziroma sedež, kar pomeni, da mora slovenski prevoznik za svoje slovenske voznike organizirati vrnitev v Slovenijo. Slovenski vozniki, ki delajo za nemško podjetje, pa se morajo vrniti v Nemčijo.
Nova pravila so že povzročila poplavo registracij podjetij iz Litve in drugih bolj oddaljenih članic na Poljskem, torej bližje glavnim trgom, da bi se s tem izognili dolgotrajnemu vračanju voznikov domov.
Evidentiranje prehoda državne meje
Od srede, 2. februarja 2022, je v mednarodnem tovornem in potniškem prometu začela veljati nova določba, po kateri morajo vsi vozniki beležiti čas prečkanja državnih meja. To je mogoče narediti po dveh poteh, odvisno od tega, ali voznik uporablja analogni ali digitalni/pametni tahograf.
Analogni tahograf – na analogni tahografski listič ne zabeležimo le kraja njegovega vstavljanja v tahograf in odstranjevanja, ampak tudi mednarodni simbol države, kjer se dnevna izmena začne (na primer če voznik svojo izmeno začne v Ljubljani, v prvo vrstico na lističu vpiše tudi Ljubljana (SLO).
Tudi na koncu izmene je treba na tahografskem listu v drugi vrstici poleg mesta, kjer se izmena konča, napisati simbol države, na primer Passau ( D).
Poleg tega se mora voznik v mednarodnem prometu (saj edino v tem primeru prečka mejo) po vsakem prehodu meje ustaviti na prvem počivališču oziroma izogibališču oziroma bencinski črpalki ali neposredno na meji, vzeti listič iz tahografa in na njegovi zadnji strani zabeležiti čas prečkanja meje ter simbol države, v katero je z vozilom vstopil.
Pri prečkanju meje po morju (pri potovanju s trajektom ali vlakom) se kot čas prečkanja meje zabeleži čas, ko je voznik z vozilom prišel v pristanišče ali na železniško postajo države. Časi, zabeleženi na zadnji strani tahografske kartice, morajo (približno) ustrezati časom odpiranja analognega tahografa na sprednji strani tahografskega lističa.
Digitalni/pametni tahograf – na digitalnih/pametnih tahografih mora voznik vsak prehod državne meje vpisati na svojo kartico. To naredi tako, da se mora po prečkanju mejne črte, na primer med Slovenijo in Hrvaško, na prvem počivališču oziroma izogibališču oziroma bencinski črpalki ali neposredno na meji ustaviti in aktivirati meni tahografa (vnesti voznika in domačo državo), da izbere vneseno državo - torej A kot Avstrija.
Pri izstopu iz Avstrije in ob vstopu v Nemčijo je postopek enak: domača država - D. Ko bo prišla druga generacija pametnega tahografa, tega ne bo več treba delati, ker bo tahograf prehode mej beležil samodejno. Nekateri najstarejši digitalni tahografi za pravilno delovanje potrebujejo vnos ter končno in začetno stanje.
Gre za to, da bodo kabotažo v prihodnosti vse bolj nadzorovali – katero vozilo je prišlo v državo in kdaj, kolikokrat je na ozemlju te države razkladalo in nakladalo tovor (največ trikrat) in kdaj je državo spet zapustilo.
Pravila o napotenih delavcih
Ker so vozniki pri svojem delu v drugih državah specifični, tam pa ostanejo le začasno in se ne vključujejo na lokalni trg dela, so zanje predvideni enotni postopki za delavce, ki so napoteni na delo v drugo državo članico EU. Vse države se bodo držale enotnih pravil in ne bodo smele imeti predpisanih individualnih zahtev ali predpisov, ki bi voznikom olajšali delo.
Primeri, kdaj uredba o napotenih delavcih velja in kdaj ne
Evropska komisija je objavila navodila o tolmačenju predpisov (ki že kažejo, kako so zadevo zapletli). Predstavljamo primere najpogostejših mednarodnih in znotrajdržavnih storitev, ki vam bodo pomagali ugotoviti, kdaj uredba o napotenih delavcih velja in kdaj ne. Primeri so razvrščeni v naslednje transportne skupine:
- dvostranski transport,
- mednarodni transport,
- vožnja s praznim tovornjakom.
I. Dvostranski prevoz
II. Mednarodni prevoz
4. Mednarodni prevoz med dvema dvostranskima prevozoma
Voznik, zaposlen v portugalskem (P) podjetju, prevaža tovor v Marseille (F) in ga tam raztovori. Nato naloži drugi tovor, ki ga odpelje v Berlin (D), kjer ga raztovori, in nato naloži nov tovor, ki ga odpelje v Porto (P).
Voznik opravi dva dvostranska prevoza (od Portugalske do Francije in od Nemčije do Portugalske) in med njima enega mednarodnega. Pri dveh dvostranskih prevozih za voznika predpisi o napotenih delavcih ne veljajo. Od nakladanja blaga v Franciji do razkladanja v Nemčiji pa njegova dejavnost ni povezana z dvostranskimi operacijami in voznik se šteje za napotenega voznika od trenutka, ko začne voziti proti kraju nakladanja v Franciji. Napotitev v Francijo se prekine, ko zapusti francosko ozemlje, nato pa postane spet napoteni voznik v Nemčiji, kar pa se zaključi z raztovarjanjem blaga v tej državi članici.
5. Mednarodni prevoz med dvostranskim in praznim
Voznik, zaposlen v portugalskem podjetju (P), naloži blago v Lizboni (P) in odpelje v Berlin (D), kjer raztovori vse blago. Nato v Berlinu (D) naloži nov tovor in ga odpelje v Madrid (E). Tam tovor razloži, nato pa se prazen vrne v Lizbono, torej državo članico, kjer je sedež podjetja.
Voznik opravi dvostranski prevoz med Portugalsko (P) in Nemčijo (D), mednarodno vožnjo med Nemčijo in Španijo (E) in prazno vožnjo. Voznik se šteje za napotenega takoj po zaključku dvostranske vožnje v Nemčijo oziroma po začetku vožnje do kraja nalaganja. To traja, dokler ne zapusti ozemlja Nemčije. Za napotenega velja spet takoj ob vstopu v Španijo. Ko pelje skozi Francijo pa zanj zakonodaja o napotitvi delavcev ne velja, saj je tam le v tranzitu. Napotitev se konča, ko v Španiji vozilo raztovori, vrnitev s praznim vozilom v državo članico sedeža pa se ne šteje za napotitev.
6. Dva dvostranska z dvema mednarodnima prevozoma (1 + 1)
Voznik, zaposlen v litovskem (LT) podjetju, naloži pol tovornjaka v Vilni (LT) in vozi v Barcelono (E). Med potjo voznik v Berlinu (D) naloži preostalo polovico, nato pa se odpelje v Bruselj (B), kjer raztovori tovor, naložen v Berlinu (D). Svojo pot nadaljuje v Barcelono (E), kjer razloži tovor, naložen v Vilni (LT). V Barceloni naloži poln tovornjak, se ustavi v Bruslju (B), da raztovori polovico tovora in se s preostalim tovorom vrne v Litvo (LT).
Voznik opravlja dva dvostranska prevoza z eno dodatno dejavnostjo (mednarodni promet) znotraj vsakega od njih. Prvi dvostranski transport je med Litvo in Španijo z eno dodatno dejavnostjo (nakladanje tovora v Nemčiji in razkladanje v Belgiji). Druga dvostranska operacija je transport iz Španije v Litvo z dodatno aktivnostjo (nakladanje v Španiji in delno razkladanje v Belgiji). Za voznika na celotni poti določbe o napotenih delavcih ne veljajo.
7. Eden dvostranski z dvema mednarodnima prevozoma (0 + 2)
Voznik lahko med enim dvostranskim prevozom opravi tudi dve dodatni aktivnosti. Npr. voznik, zaposlen v litovskem (LT) podjetju, naklada in prevaža tovor ter ga razklada v Madridu (E). Nato naloži poln tovornjak v Madridu (E), četrtino tovora raztovori v Bruslju (B), drugo četrtino v Berlinu (D) in se s preostankom tovora vrne v Vilni (LT), kjer ga raztovori.
Voznik izvaja dve dvostranski operaciji z dvema dodatnima aktivnostma znotraj ene od njih. Prva dvostranska dejavnost je prevoz od Litve do Španije, kjer ni dodatnih aktivnosti. Druga dvostranska operacija je vrnitev in obsega dve izjemni dodatni dejavnosti (mednarodni promet), mednarodni promet med Španijo in Belgijo ter Belgijo in Nemčijo z dvema raztovarjanjema. Šteje, da v tem primeru za voznika določbe o napotenih delavcih ne veljajo.
8. Eden dvostranski z dvema mednarodnima prevozoma (0 + 2)
Voznik, zaposlen pri litovskem podjetju (LT), naklada tovor v Vilni (LT) in ga razklada v Barceloni (E). Nato naloži pol tovornjaka v Barceloni (E) in nato še pol tovornjaka v Lyonu (F). Po tem voznik v Bruslju (B) raztovori blago, naloženo v Lyonu (F), in nadaljuje proti Berlinu (D), kjer naloži pol tovornjaka z blagom, ki ga nato raztovori v Varšavi (PL). Nazadnje voznik v Vilni (LT) raztovori blago, naloženo v Barceloni (E).
Tu imamo dve dvostranski operaciji, od katerih v prvi ni dodatnih aktivnosti, v drugi (Španija-Litva) pa sta dve izvzeti dodatni aktivnosti, ki sta sestavljeni iz nakladanja in razkladanja med mednarodnim prevozom Francija-Belgija in Nemčija-Poljska. Tudi v tem primeru za voznika določbe o napotenih delavcih ne veljajo.
9. Dvostranska operacija z eno izvzeto mednarodno in eno neizvzeto
Voznik, zaposlen v litovskem podjetju (LT), naklada pol tovornjaka v VIlni (LT) z blagom za Madrid (E). Na poti se ustavi v Varšavi (PL), kjer naloži drugo polovico tovornjaka s tovorom, ki ga raztovori v Berlinu (D). Po razkladanju v Berlinu (D) naloži pol tovornjaka z blagom, ki ga raztovori v Bruslju (B) in na koncu odpelje v Madrid (E), kjer raztovori blago iz Vilne (LT).
Voznik v mednarodnem prometu opravi dvostransko operacijo (LT-E) z dvema dodatnima nakladalno-razkladalnima operacijama. Prva dodatna dejavnost – nakladanje blaga v Varšavi (PL) in razkladanja v Berlinu (D) je izvzeta iz uredbe o napotenih delavcih, druga, ki vključuje nakladanje v Nemčiji in razkladanje v Belgiji, pa ni izvzeta, ker je voznik že porabili največ eno dodatno dejavnost nakladanja in razkladanja v okviru enega dvostranskega prevoza. Napotitev v Nemčijo se začne z nakladanjem blaga v Berlinu in konča z vstopom v Belgijo, kjer se na meji začne napotitev v Belgijo in konča z raztovarjanjem blaga. Za preostanek dvostranskega prevoza od razkladanja blaga v Belgiji do razkladanja v Španiji se voznik ne šteje za napotenega.
III. Kabotaža
10. Dve dvostranski operaciji + kabotaža
Voznik, zaposlen v portugalskem podjetju (P), naloži blago v Lizboni (P) in ga odpelje v Hamburg (D), kjer vse blago raztovori. V Hamburgu (D) naloži tovor, ki ga vozi, in razklada v Münchnu (D), kjer naloži nov tovor, ki ga odpelje v Lizbono (P).
Voznik opravi dve dvostranski operaciji (eno Poljska-Nemčija in drugo Nemčija-Poljska) in eno kabotažo znotraj Nemčije. Voznik je po zaključku dvostranske operacije (razkladanje v Hamburgu) napoten v Nemčijo, ko začne z vožnjo proti nakladalni lokaciji v Hamburgu. Napotitev se konča z raztovarjanjem blaga v Münchnu, pot do nakladanja blaga za Lizbono pa se šteje za del druge dvostranske operacije in ni predmet uredbe o napotenih delavcih.
IV. Tranzit
Za tranzit šteje, če vozilo pelje skozi državo članico brez postanka zaradi nakladanja ali razkladanja (postanki za počitek in oskrbo z gorivom se ne štejejo), tranzitne operacije pa ne podležejo uredbi o napotitvi.
11. Tranzit + dvostranski prevoz + mednarodni prevoz + tranzit
Voznik, zaposlen v portugalskem podjetju (P), naloži blago v Lizboni (P) in odpelje v Madrid (E), kjer raztovori vse blago. V Madridu (E) naloži nov tovor, ki ga dostavi v Dortmund (D), nato pa se prazen vrne v Lizbono (P).
Voznik opravi eno dvostransko operacijo od Poljske do Španije, en mednarodni prevoz od Španije do Nemčije in vožnjo praznega vozila od Nemčije do Poljske. Voznik med dvostransko operacijo, torej do konca razkladanja v Španiji, ne šteje za napotenega. Napotitev v Španijo se začne z vožnjo na lokacijo nakladanja blaga v Madridu za Nemčijo. Napotitev v Španiji se konča, ko zapusti ozemlje Španije, napotitev v Nemčijo pa se začne z vstopom v Nemčijo in traja do raztovarjanja blaga. Za voznika med povratno vožnjo na Poljsko ne velja uredba o napotitvi, prav tako tudi ne med vožnjo skozi Francijo ali morda Belgijo, saj samo pelje po njihovem ozemlju (tranzit).
V. Prazna vožnja
Ali je prazna vožnja isto kot tranzit? Ne, ker so tranzitne operacije vedno izvzete iz napotitve, medtem ko je prazna vožnja izvzeta le, če je povezana z dvostranskimi operacijami, ne pa, če je povezana s kabotažo ali mednarodnim prevozom.
12. Dvostranska operacija + prazna vožnja
Voznik, zaposlen v litovskem (LT) podjetju, naklada tovornjak v Vilni (LT) z blagom, ki ga dostavi v Pariz (F). Nato se iz Francije v vrne Litvo s praznim vozilom.
Voznik izvede dvostransko operacijo od Litve do Francije, čemur sledi vožnja s praznim vozilom od Francije do Litve. Voznik se ne šteje za napotenega med celotnim potovanjem, ker je prvi del dvostranska operacija, drugi del pa vrnitev v državo članico sedeža po zaključku dvostranske operacije.
13. Dve dvostranski operaciji + prazna vožnja
Voznik, zaposlen v litovskem (LT) podjetju, naklada tovornjak v Vilni (LT) z blagom, ki ga dostavi v Pariz (F). Nato se s praznim tovornjakom odpelje v Antwerpen (B), kjer naloži blago, ki ga odpelje v Vilno (LT).
Voznik izvede dve dvostranski operaciji, eno od Litve do Francije in drugo od Belgije do Litve, ter med njima eno prazno vožnjo. Prazna vožnja med Francijo in Belgijo se šteje za povezano z drugo dvostransko operacijo, zato se voznik med vsemi operacijami ne šteje za napotenega.
14. Dve prazni vožnji + mednarodni prevoz
Voznik, zaposlen v poljskem podjetju (PL) pelje prazen iz Varšave v Berlin (D) kjer naloži tovor za Bruselj (B), potem pa se prazen vrača iz Bruslja (B) v Varšavo (PL).
Voznik opravi dve prazni vožnji in en mednarodni prevoz, tako da se vožnja od Poljske do Nemčije šteje za povezano z mednarodnim prevozom. Voznik je napoten od trenutka vstopa v Nemčijo do takrat, ko zapusti ozemlje Nemčije. Z vstopom v Belgijo je napoten v Belgijo in napotitev traja vse do konca mednarodnega prevoza (tj. raztovarjanja). Če prečka ozemlje Nizozemske, se ne šteje, da je napoten, ker je le v tranzitu, in prav tako ni napoten med vračanjem s praznim vozilom iz Belgije na Poljsko.
15. Dve dvostranski operaciji + kabotaža + dve prazni vožnji
Voznik, zaposlen v nemškem podjetju (D), naloži tovornjak v Berlinu (D) z blagom, ki ga dostavi v Pariz (F). Nato se prazen odpelje v Lyon (F), kjer naloži blago, ki ga razloži v Marseillu (F), nato pa se prazen odpelje v Nantes (FR), kjer naloži in odpelje blago v Berlin (D).
Voznik opravi dve dvostranski operaciji, eno od Nemčije do Francije in drugo od Francije do Nemčije, eno prazno vožnjo in eno kabotažo. Napotitev se začne z zaključkom prve dvostranske operacije (raztovarjanje v Parizu in začetek prazne vožnje proti Lyonu) in traja do konca kabotaže znotraj Francije (to je razkladanje blaga v Nantesu). Vožnja od Nantesa (F) do Berlina (D) je dvostranska operacija, ki ni predmet napotitve.