Pretresljiv dokumentarec sprožil preiskavo
Prikazali so ga tudi na 25. Festivalu slovenskega filma Portorož konec oktobra, v torek pa je doživel televizijsko premiero na Al Jazeera Balkans.
Safari: odprava, katere namen je opazovanje ali lov živali v njihovem naravnem okolju.
Na spletni strani slovenske produkcijske hiše Arsmedia, pod okriljem katere je nastal film Sarajevo safari, piše: »Med mnogimi dramatičnimi epizodami obleganja Sarajeva v letih od 1992 do 1996 je javnosti ostala prikrita zgodba o safariju na ljudi. Redkim izbrancem je bilo znano, da je pri obleganju Sarajeva na srbski strani poleg Vojske Republike Srbske, prostovoljcev in plačancev delovala še ena, maloštevilna in skrivnostna skupina. To so bili premožni tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva.«
Pretresljivi avtentični posnetki
Slovenski režiser Miran Zupanič je film zgradil okoli pripovedi človeka, ki da je dobil priložnost sodelovati v lovu na ljudi, na avtentičnih posnetkih ubijanja civilistov v obleganem Sarajevu ter na izpovedi Stane in Samira Čišića, ki trdita, da je ostrostrelec namerno ubil prav njuno enoletno hčerko.
Sarajevo safari je nastal pod okriljem slovenske produkcijske hiše Arsmedia v koprodukciji z Al Jazeera Balkans. Snemalci filma so bili Božo Zadravec, Maksimiljan Sušnik in Zupanič, ki je bil poleg Jake Kovačiča tudi montažer. Skladatelj je bil Tilen Slakan, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik. Pri filmu so sodelovali zakonca Ćišić, Faruk Šabanović in Edin Subašić. Film je sofinanciral Slovenski filmski center.
Dokumentarec so septembra predvajali na festivalu v organizaciji televizijske mreže Al Jazeera Balkans AJB DOC v Sarajevu, istega meseca je bil nagrajen na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc.
Županja Sarajeva Benjamina Karić vložila kazensko prijavo
Tožilstvo Bosne in Hercegovine je začelo preiskavo navedb iz dokumentarnega filma Sarajevo safari, da so med vojno v BiH v Sarajevo prihajali tujci, ki so plačevali visoke zneske, da so lahko streljali na civiliste, zlasti otroke. Kazensko prijavo je že po prvem predvajanju filma vložila sarajevska županja Benjamina Karić.
Obvestilo tožilstva BiH, da so izbrali tožilca, ki bo v sodelovanju s policijo preiskal navedbe iz prijave, je Karićeva objavila v torek na družbenem omrežju Twitter.
Benjamina Karić je kazensko prijavo vložila konec septembra proti neznanim osebam, ki so »sejale smrt« po Sarajevu, in proti njihovim pomočnikom. »Menim, da je prav in moja dolžnost, da se tako odzovem na predstavljena dejstva v dokumentarnem filmu Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča, po katerem so tujci, lovci na človeške glave, plačevali, da so med obleganjem Sarajeva streljali po nedolžnih civilistih,« je takrat sporočila županja Sarajeva.
IZJAVA REŽISERJA
»Film daje gledalcu slutiti absolutno zlo, ki se skriva pod maskami človeškosti, ter hkrati prinaša uvid v usode tistih, ki so jim krogle ostrostrelcev za vedno spremenile življenje. Skupaj z njihovim trpljenjem približa gledalcu tudi njihovo modrost in moč volje do življenja.«
AVTORJI
Scenarij: Miran Zupanič
Režija: Miran Zupanič
Snemalci: Božo Zadravec, Maksimiljan Sušnik, Miran Zupanič
Montažerja: Jaka Kovačič, Miran Zupanič
Skladatelj: Tilen Slakan
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Producenta: Franci Zajc, Boštjan Ikovic
Scenarist in režiser filma je Miran Zupanič
Miran Zupanič (1961) je zaključil študij prava in filmske režije na ljubljanski univerzi. V dokumentarnih filmih se osredotoča na usode posameznikov v prelomnih zgodovinskih trenutkih: Tek za življenje (1990) je bil prvi slovenski dokumentarec o Golem otoku, najhujšem političnem zaporu nekdanje Jugoslavije. Oči Bosne (1993) so bile posnete med krvavo vojno v Bosni in Hercegovini. Kocbek, pesnik v pogrezu zgodovine (2004) obravnava življenjsko pot pesnika in duhovnega revolucionarja Edvarda Kocbeka. Aufbiks! (2006) v igrano-dokumentarni formi rekonstruira nacionalne boje med Slovenci in Nemci v Celju na prehodu iz 19. v 20. stoletje.
Otroci s Petrička (2007) temeljijo na intervjujih s potomci domnevnih ali dejanskih sodelavcev nacistov, ki so jih jugoslovanske oblasti po koncu druge svetovne vojne usmrtile, njihove otroke pa zaprle v taborišče Petriček. Moj prijatelj Mujo (2012) je film o Muji Turajliću, ki je v eksploziji mine izgubil obe roki, a z neuklonljivo življenjsko močjo obdeluje zemljo in skrbi za družino. Dokumentarec Poj mi pesem (2018) je kompleksen portret glasbenika Vlada Kreslina in njegovih raznolikih publik. Dokumentarni film Sarajevo safari (2022) razkriva javnosti prej neznano zgodbo o tujcih, ki so plačevali za to, da so smeli streljati na prebivalce obleganega Sarajeva.
Miran Zupanič piše scenarije in režira tudi igrane filme: Operacija Cartier (1991), Radio.doc (1995), Barabe! (2001), Igra s pari (2009), Zmaga, ali kako je Maks Bikec zasukal kolo zgodovine (2011). Od leta 1997 poučuje filmsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
