Foto: Reuters
Foto: Reuters

Republikanska večina ima drugačne prednostne naloge. Med novostmi v novem sklicu ne bo več posebnega odbora, ki preiskuje kapitolsko vstajo, zato se bo odbor zadnjič javno sestal danes.

Preiskava posebnega kongresnega odbora, ki je pretresal dogajanje 6. januarja lani, vdor množice v poslopje Kapitola in dogodke, ki so k temu vodili, je trajala leto in pol. Ključna zaslišanja in predstavitve spoznanj so potekali ob javnih televizijskih prenosih.

"Predvsem so preiskovali, kaj je takrat počel Trump, v tednih pred vstajo, njegove pritiske na uradnike, na uslužbence pravosodnega ministrstva in celo na podpredsednika Mika Pencea. Vse z namenom najti način, kako izničiti volilni izid," je dejala Mary Clare Jalonick iz agencije AP.

Številni republikanci so bili 6. januarja lani in takoj po njem pretreseni, a so kmalu strnili vrste v kolektivni izgubi spomina in poenotenju podpore Donaldu Trumpu, ki ostaja eden ključnih dejavnikov stranke, zlasti zaradi obvladovanja volilne baze. Delo odbora je bilo zato razumljeno kot izrazito strankarsko pristransko. V njem sta bila le dva republikanca, Liz Cheney in Adam Kizinger, ki sta se morala na vmesnih volitvah pričakovano posloviti od kongresnih sedežev.

A delo odbora je bilo odmevno in je javnosti prikazalo ogromno dokazov, čeprav kongresna preiskava ni kazenske narave, zato je odbor najbolj eksplozivno zadevo pustil za današnje, končno zasedanje. "Morda bodo priporočili kazenske preiskave, verjetno Trumpa samega in nekaterih njegovih sodelavcev. Glasovali in zelo verjetno izglasovali pa bodo tudi končno poročilo, več sto strani popisanih spoznanj njihove preiskave," pojasnjuje Mary Clare Jalonick iz agencije AP.

Nato pa bo na potezi pravosodno ministrstvo, da vpletene kazensko preganja in pripelje pred sodišče. Številni opazovalci tako ministrstvu kot v določenih primerih odboru očitajo počasnost in zavlačevanje. Odbor je deloval pod časovnim pritiskom in ni zaslišal niti Trumpa, niti Mika Pencea. A poročilo bo pomemben zgodovinski dokument, četudi Donald Trump ne bi bil nikoli obsojen. Pa tudi senat ima v 118. sklicu zadostno demokratsko večino, da lahko sestavi posebni senatni preiskovalni odbor.