V Sloveniji je bilo po navedbah ministrstva za finance konec prejšnjega meseca odobrenih za 69 milijonov evrov sredstev v obliki 70-odstotnih jamstev iz Panevropskega garancijskega sklada (EGF), za črpanje katerih se morajo pogodbe podpisati do konca tega leta. To so posojila, ki so zavarovana s prvovrstnim jamstvom, zato je obrestna mera nižja v primerjavi z redno ponudbo bank. Jamstvo znaša 70 odstotkov neodplačane glavnice in rednih obresti za do 90 dni, posojila pa so namenjena podjetjem, ki imajo skupaj s povezanimi podjetji do 250 zaposlenih.
Medtem ko je po podatkih Evropske investicijske banke (EIB) za Slovenijo namenjenih do 69 milijonov evrov jamstev EGF za posojila, v Avstriji lahko segajo do 244 milijonov evrov, v Italiji pa do 4,9 milijarde evrov. »V absolutnih številkah je bilo največ upravičencev do zdaj v Italiji, Španiji, Grčiji, Franciji in na Portugalskem. Če pa pogledamo razmerje višine sredstev glede na višino BDP, so to shemo najbolje izkoristila podjetja v Bolgariji, Litvi in na Hrvaškem,« navajajo pri Evropski investicijski banki (EIB). Ob tem opozarjajo, da je Sloveniji namenjen obseg jamstev med najmanjšimi po absolutnih zneskih, bo pa končna številka večja, saj je skoraj 5,4 milijarde evrov jamstev (od slabih 24 milijard) namenjenih za porabo v več državah. Kolikšen bo končni znesek porabe jamstev pri podjetjih v Sloveniji, bo tako znano v začetku prihodnjega leta.
Posojilojemalci izpostavljajo ugodno obrestno mero
»Za tovrstno posojilo smo se odločili zaradi še bolj konkurenčne obrestne mere, boljšega izkoriščanja potenciala zadolževanja podjetja ter omogočanja ustrezne ročnosti virov sredstev glede na namen in življenjsko dobo financiranih sredstev,« razlaga Vasja Hramec, soustanovitelj in direktor Avantpacka, proizvajalca biološko razgradljivih vrečk in folij. Najeli so večmilijonsko posojilo. »Pretežno je posojilo namenjeno pridobivanju osnovnih sredstev in pa zagotavljanju cenovno učinkovite likvidnosti. Naložbe sicer izvajamo z namenom povečanja obsega poslovanja in povečevanja konkurenčnosti v mednarodnem okolju,« pojasnjuje Hramec.
»Za posojilo smo se odločili, ker je bilo najbolj ugodno,« kot razlog za najetje posojila z zavarovanjem EGF navaja Matej Biček, operativni direktor družbe Elaphe. Proizvajalec elektromotorjev, vgrajenih v kolesa avtomobila, je najel 2,4 milijona evrov posojila z ročnostjo do konca leta 2025. Po Bičkovih besedah so 80 odstotkov sredstev porabili za financiranje obratnih sredstev, preostalo petino pa za naložbe v novo proizvodno linijo. »Poslujemo zelo dobro, bistveno bolje kot lani in nad našimi načrti. Zlasti nas veseli, da se povečuje število naročenih motorjev, kar je tudi podlaga za našo investicijo,« dopolnjuje Biček.
»Posojilo z jamstvom EGF smo najeli spomladi, v času spremembe EURIBOR. V prvi vrsti je odločitvi botrovala ugodnejša obrestna mera,« razlaga Marko Božič, direktor gradbenega podjetja Mapri Proasfalt. Posojilo z namenom refinanciranja posojila za nepremičnino za proizvodnjo so najeli za obdobje petih let. »Zagotovo ne razmišljamo o drugih možnostih posojila in brez pomislekov računamo, da ga bomo vrnili po dogovorih,« še pravi Božič.
Povpraševanja je veliko, najpogosteje do zneska treh milijonov evrov
Na vprašanje, kakšno povpraševanje podjetij po posojilih z jamstvom EGF opažajo, v slovenski UniCredit Bank, edini komercialni banki v Sloveniji, ki ponuja tovrstna posojila, odgovarjajo, da imajo veliko povpraševanja, predvsem po namenskem financiranju. »Po financiranju z jamstvom EGF povprašujejo različna podjetja različnih dejavnosti, največ realiziranih posojil do zdaj pa so namenila financiranju obratnih sredstev. Sledijo naložbe v opremo ali poslovne zgradbe ter refinanciranje obstoječih posojil,« razlaga Urša Peček Zajc, specialistka za področje kreditnih produktov in procesov vUniCredit Bank.
Najpogosteje gre za posojila do zneska treh milijonov evrov, ni pa to meja. Hiter postopek odobritve, ki ga zagotavljajo v oglasni brošuri, po besedah Peček Zajčeve pomeni, da so posojila do poldrugega milijona evrov praviloma odobrena v roku dveh tednov, nad tem zneskom pa v treh. »O absolutnih številkah obrestnih mer ne moremo govoriti, ker so odvisne od specifik posameznega podjetja in posla, so pa nižje od rednih obrestnih mer. Na njihovo višino vplivajo boniteta podjetja, ročnost, druga sodelovanja, morebitna druga zavarovanja ...« razlaga sogovornica. Ročnost se giblje do deset let. Za obratna sredstva od enega do treh let, za naložbe v opremo od tri do pet let, za poslovne nepremičnine pa od sedem do deset let.
Pomembni sta tudi višina in vrsta že prejete državne pomoči
Podjetje in posel, za katerega podjetje želi pridobiti sredstva z jamstvom iz mehanizma EGF, morata izpolnjevati nekaj zahtev. Med drugim, da podjetje konec leta 2019 še ni poslovalo s težavami (razen v nekaterih primerih), ni v postopku insolventnosti in nima več kot 20-dnevne zamude plačila katerekoli obveznosti na dan podpisa pogodbe za najem posojila. Izpolnjevati pa mora še druga merila, ki so vezana na posojilojemalca in posel.
Jamstvo EGF za posojilo za končnega prejemnika pomeni državno pomoč, ki je v tekočem letu omejena. Zato sogovornica opozarja, da je pri presoji relevantna že prejeta državna pomoč. Ta vpliva na višino posameznega posojila, odvisna pa je tudi od izbranega režima državne pomoči, v katerega se uvrsti novo posojilo. Omejitve pri tem so različne, ni dovoljeno denimo odobriti posojila z državno pomočjo za pokrivanje istih stroškov, ki so bili pokriti že s katerokoli drugo vrsto državne pomoči.
