V Budimpešti in Beogradu se je izšlo po Putinovih željah

Oblast na Madžarskem in v Srbiji ostaja trdno v rokah doslej vladajočih. Viktorju Orbanu se v parlamentu obeta ustavna večina, Aleksandar Vučić pa je tako na predsedniških kot parlamentarnih volitvah osvojil prepričljivo večino. Iz Beograda in Budimpešte zato v prihajajočem obdobju ne gre pričakovati sprememb na političnem področju.

BUDIMPEŠTA, BEOGRAD > Bruseljski spletni medij Politico po zmagi Viktorja Orbana - na oblasti je že od leta 2010 in sodi med evropske politike z najdaljšim mandatom - napoveduje nadaljevanje graditve desničarske transverzale v Evropski uniji in okrepljeno vlogo Rusije v urejanju razmer v Uniji. Orban namreč sodi med najzvestejše zaveznike Vladimirja Putina med voditelji EU. Hkrati se je Orban v preteklosti že večkrat zavzel za oblikovanje močne povezave med skrajno desnimi silami v Evropi, med njegove ideološke sopotnike se uvrščajo Italijan Matteo Salvini, Francozinja Marine Le Pen in tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša.

Politico opozarja tudi na strukturno nemoč Evropske unije, ki je v preteklosti že sprožila nekatere postopke proti Madžarski zaradi njenega odmika od osnovnih vrednot, vendar se ni zgodilo prav veliko. Podobne poudarke ponujajo tudi drugi mednarodni mediji; BBC, denimo, Orbanovo zmago označuje za “bruseljski glavobol”.

Luka Lisjak Gabrijelčič

zgodovinar

“Zmaga Orbana in Vučića pomeni zmago dveh avtokratov putinovskega tipa.”

Zmaga avtokratov putinovskega tipa

Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič, ki dobro pozna dogajanje na Madžarskem, izid volitev komentira z besedami, da sta zmagala avtokrata putinovskega tipa, kar bo zaradi vpliva, ki ga ima Viktor Orban v krogu bližnjih držav, prav tako članic Evropske unije, za bruseljsko administracijo predstavljalo resen izziv.

Če pa bi se želeli pogovarjati o možnih implikacijah predvsem madžarskih volitev na bližajoče se slovenske, pa ocenjuje, da ne bodo povsem brez vpliva. “Volitve na Madžarskem, pa tudi že prej na Češkem, se je v Sloveniji spremljalo zelo pozorno. Morebitni Orbanov poraz bi na desničarski tabor pri nas vplival močno demotivacijsko, kar pa ne pomeni, da bo zmaga dala slovenski desnici nujno močan zalet.”

Po drugi strani pa po mnenju Luke Lisjaka Gabrijelčiča razplet dogodkov v Srbiji in na Madžarskem pomeni močno sporočilo slovenski opoziciji, zbrani okrog koalicije Kul in Gibanja svoboda. “Bilo bi napak, če bi na temelju zdaj zanje razmeroma ugodnih volilnih napovedi 'zaspali' in šli v sklepno fazo kampanje prepričani v zmago.”

V zmagovalnem nagovoru našteti vsi sovražniki

Viktor Orban je že v zmagovalnem nagovoru v nedeljo zvečer dal vedeti, da ostaja na dosedanji liniji. Domače levičarje, Bruselj, Georga Sorosa in mednarodne medije je označil za sovražnike, mednje pa je uvrstil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta je pred dnevi Orbana označil za dvoličneža, ki da se ne želi odločiti, na katero stran se bo postavil ob ruskem napadu na Ukrajino. Viktor Orban je namreč eden tistih politikov, ki se ni pridružil obsodbi ruskega režima, ozemlja Madžarske tudi ni ponudil za zahodni transport orožja v Ukrajino. “Nocoj v Budimpešti je lahko ves svet videl, da so zmagali krščanska demokracija, konservativna in patriotska politika. Pošiljamo sporočilo Evropi, da to ni preteklost, to je prihodnost,” je dejal ob razglasitvi zmage v nedeljo zvečer.

Madžarska opozicija je razumljivo razočarana, priznala je poraz, a v isti sapi je kandidat opozicije Peter Marki-Zay ocenil, da volitve niso bile demokratične in svobodne. Na volitvah je nastopil s podporo šesterice strank, a je pomenljivo dejstvo, da njihovih predstavnikov ni bilo ob Marki-Zayu v nedeljo zvečer. To napotuje na oceno, da je njegove politične kariere bolj ali manj konec, še posebej spričo dejstva, da mu ni uspelo obnoviti županskega mandata v mestu Hódmezövásárhely ob meji z Romunijo.

Vučićev triumf na dveh frontah

Triumf dosedanjega oblastnika je bilo mogoče že v nedeljo zvečer spremljati tudi v Srbiji. Dosedanji predsednik Aleksandar Vučić je slavil na obeh frontah, na predsedniški in parlamentarni. Tak izid je v skladu s pričakovanji in napovedmi. Močno vlogo je na volitvah po oceni srbskih političnih analitikov odigrala ukrajinska vojna in dejstvo, da Srbija, tradicionalna ruska zaveznica, ni uvedla sankcij proti agresorski državi. Na to, da je na izid volitev vojna močno vplivala, je opozoril tudi Vučić sam. V parlamentu bo po predvidevanjih Vučićeva Srbska napredna stranka zasedla približno 120 od 250 sedežev. Skupaj s svojimi dosedanjimi koalicijskimi partnerji socialisti Ivice Dačića bi si lahko zagotovili razmeroma udobno večino za vladanje. Na predsedniških volitvah je glavni Vučićev tekmec Zdravko Ponoš osvojil 17 odstotkov glasov, po volitvah pa je ocenil, da je bilo nedeljsko glasovanje začetek konca Aleksandra Vučića.

---