Rekordno nizka brezposelnost, a nekateri brez dela že več kot deset let

Ana Žerdoner je le ena izmed mnogih dolgotrajno brezposelnih, saj je brez službe že dobro leto. "Bolj ko si nekaj želiš ... ali je to pretirana želja ali se potem to ne realizira, ne izpolni in se počutiš tako, kot da ne znaš nič narediti," pojasnjuje Žerdonerjeva. 

Na zavodu je v tem času opravila vrsto izobraževanj, a ji nič od tega ne zagotovi redne zaposlitve. Stara je 43 let in po njenih besedah na vrhuncu svoje življenjske moči. "Opravljen imam tudi ZUP in pedagoško-andragoške izpite, zato zelo rada delam z otroki, tudi katehetsko pastoralno šolo zaključujem, tako da lahko poučujem verouk v župniji," dodaja.

Ob zniževanju splošne brezposelnosti se povečuje delež ljudi, ki dlje časa – to je več kot eno leto – ne najdejo zaposlitve. Med vsemi vpisanimi v evidenco zavoda za zaposlovanje jih je bilo leta 2020 31,8 odstotka brez zaposlitve eno leto ali več, lani je bilo takih 44,2 odstotka, letos pa je že 56 odstotkov ljudi dolgotrajno brezposelnih. "Problem je pri tistih ljudeh, ki imajo več ovir. To so neustrezna znanja ali izkušnje. So pa tudi ljudje, ki imajo kompleksne ovire, to so predvsem zdravstvene težave," pa pojasnjuje Sanja Pelec, koordinatorka na področju vseživljenjske karierne orientacije na zavodu za zaposlovanje.

Težava je tudi v neodzivnosti podjetij

Zavod naj bi zagotavljal pomoč pri pisanju življenjepisa, pošiljanju vlog podjetjem in urejanju razgovorov za službe na zavodu ter spremljal odzive brezposelnih. "Spremljamo tudi uporabniško izkušnjo osebe: kako je bilo na razgovoru, ali se je zaposlila ali se ni zaposlila," dodaja Pelčeva. "To so sanje, o čemer govorite vi. To je poslanstvo zavoda, ampak tega ne počnejo, vsaj v mojem primeru niso nikoli," pa opozarja Žerdonerjeva.

Socialni svetovalci – ti sicer pripadajo vsakomur, ki se prijavi na zavod – se menjajo tudi na tri do štiri mesece, kar je za iskalce zaposlitve naporno. "Problem je, ker se ne moreš dobiti z njo enkrat na teden, ampak komaj enkrat na mesec. In takrat se počutim tako, kot da grem k zdravniku," dodaja Žerdonerjeva.

Največ ljudi je brezposelnih od enega do dveh let

Zavod pa ima na drugi strani pregled le nad 60 odstotki delodajalcev, ki z njim sodelujejo in jim zavod pomaga pri iskanju delavcev. "Mi od leta 2013 nimamo več pregleda nad potrebami na trgu dela. Do 2013 je moral delodajalec delovno mesto obvezno objaviti pri zavodu, od takrat tega ni več," dodaja Pelčeva.

Pogovarjali smo se tudi s Srečkom Prislanom, ki je bil nekoč zaposlen na ministrstvu za delo, nato pa je z društvom za pomoč brezposelnim organiziral projekte za zaposlovanje težje zaposljivih. "Med zavodom, ki je državna institucija, in lokalno skupnostjo ni nobenega posrednika, ki bi nadziral, kako se to javno delo izvaja."

Pomembno vlogo ima tudi lokalno okolje, v katero se ljudje vključujejo in ki ga poznajo. "Vsi so zaposljivi, samo vsakomur je treba dati tisto delo, ki ga je sposoben opravljati," še dodaja Prislan. 

Težave zaradi diskriminacije starejših in invalidnosti pa ima tudi Danica Sentič, ki kljub pomoči zavoda in obljubam potrebuje delo za preživetje. Spada namreč med ljudi, ki so brezposelni že več kot deset let. Teh je po podatkih zavoda za zaposlovanje letos že 3.568. Največ pa je brezposelnih od enega do dveh let, teh je 8079. "Kazalniki in statistika res mogoče kaj pokažejo, ampak mi nismo statistika, jaz sem iz mesa in krvi," pravi Sentičeva.

Dolgotrajno brezposelni tudi ne razumejo, zakaj ne morejo najti dela, čeprav na zavodu za zaposlovanje vztrajno ponavljajo, da je povpraševanje po delavcih vse večje.