Po predlogu zakona bi se morali izbrani funkcionarji na prepovedana mamila nenapovedano testirati vsaj enkrat na leto.

Funkcionarji, ki bi se po predlogu zakona morali vsaj enkrat na leto testirati na prepovedana mamila, bi bili po besedah poslanca SDS-a Dejana Kaloha predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji in poslanci DZ-ja. "Mislim, da je še kako v javnem interesu, da javnost ve, ali slovenski politiki pri svojem političnem delovanju jemljejo mamila ali ne," je poudaril.

Z zakonskim predlogom bi SDS testiranje funkcionarjev uredil v osmih mesečnih intervalih, pri čemer bi ciljanje posameznikov preprečili z žrebom. Izžrebani funkcionarji bi se morali testirati v naslednjih 48 urah, je pojasnil. Če bi funkcionar testiranje odklonil, bi veljalo, da je test pozitiven, kar pa bi lahko pozneje ovrgel z negativnim testom, je tehnične rešitve zakona pojasnil Kaloh.

Predlog zakona nesorazmerno posega v zasebnost posameznika in ne rešuje celovito problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev, ocenjuje vlada. Predlogu zakona zato nasprotuje, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tadej Ostrc.

Predstavnica zakonodajnopravne službe DZ-ja je na seji pojasnila, da predlog zakona posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, kar samo po sebi sicer ni prepovedano. A iz sodne prakse izhaja, da bi morali pri pripravi predloga zakona opraviti test sorazmernosti, iz gradiva pa ni razvidno, da bi tak test tudi opravili. Opozorila je tudi, da so nekateri členi nejasni in notranje neskladni. Po njenih besedah je predlog zakona v zadnjih letih v postopku DZ-ja že četrtič, predlogi pa so si bili med seboj podobni.

Pomisleki vlade in zakonodajnopravne službe DZ-ja o posegu predloga zakona v pravico do zasebnosti so po Kalohovem mnenju "sicer legitimni, a za lase privlečeni". Funkcionarji morajo namreč imeti višjo toleranco do kritike in tudi morebitnega oženja polja zasebnosti v delu, ki se nanaša na transparentnost pri opravljanju njihovih funkcij, je dejal.

Miroslav Gregorič (Svoboda) se je vprašal, zakaj v SDS-u predloga zakona niso vložili v preteklih dveh letih, ko so bili na oblasti. Po Kalohovih besedah se je vlada Janeza Janše takrat dobršen del časa ukvarjala z epidemijo covida-19.

Predlog zakona je SDS sicer v zakonodajni postopek vložila že junija, a so ga poslanci zavrnili. V SDS-u so nato predlog v DZ znova vložili avgusta.