»Množičnega prekomernega turizma si ne želimo, saj prinaša previsoko koncentracijo gostov, slabšo turistično izkušnjo in manj kakovostno življenje lokalnega prebivalstva. Želimo si trajnostnega turizma, ki v celoti upošteva vse sedanje in prihodnje ekonomske, družbene in okoljske vplive. Destinacija, ki je trajnostna, zadovoljuje potrebe gostov in turistične industrije, okolja, narave in lokalne skupnosti. To definicijo sta leta 2005 pripravila svetovna turistična organizacija UNWTO in program Združenih narodov za okolje UNEP,« je konec novembra na webinarju o trajnostnem turizmu poudarila Petra Čad iz zavoda Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace.
Za oblikovanje konkretnih navodil za trajnostni turizem pa so ustanovili svet za svetovni trajnostni turizem Global Sustainable Tourism Council (GSTC), ki vsakih nekaj let osveži standard trajnostnega turizma za destinacije in nastanitve ter organizatorje potovanj. GSTC določa standarde trajnostnega turizma, vendar ne preverja, ali so destinacije in ponudniki vpeljali prave trajnostne ukrepe in kakšne učinke dosegajo pri štirih stebrih trajnostnega turizma - menedžmentu, lokalni skupnosti, kulturi in okolju.
Ponudnik izpolnjuje zahtevo po trajnostnem menedžmentu, ko sprejme in objavi trajnostno vizijo, v razvoj vključuje zaposlene, meri zadovoljstvo gostov ... Ponudnik ima trajnosten odnos z lokalnimi skupnostmi, ko kupuje in gostom ponuja lokalno hrano in druge lokalne izdelke, zaposluje lokalne prebivalce in čim bolj sodeluje v lokalni nabavni verigi. Trajnosten odnos do kulture turistični ponudnik izkaže tako, da spoštuje in promovira lokalno kulturno dediščino, lokalno gastronomijo … Trajnosten odnos do okolja pa ponudnik izkaže tako, da spremlja porabo vode in energije, da po možnosti uporablja deževnico, promovira pitno vodo in javni prevoz ter da zmanjšuje količino odpadkov in zavržene hrane in meri svoj ogljični odtis.
»Prehod na trajnostni turizem v Sloveniji od leta 2015 spodbujamo s tako imenovano zeleno shemo slovenskega turizma. Ta nacionalni program zagotavlja turističnim destinacijam in ponudnikom konkretna orodja za razvoj trajnostnega turizma. »Gre za različne certifikate trajnostnega turizma s skupnim imenom Slovenia Green. Destinacije lahko pridobijo bronast, srebrn, zlat ali platinast certifikat Slovenia Green, turistični ponudniki pa lahko pridobijo enega od šestih certifikatov Slovenia Green, in sicer za trajnostno namestitev, kuhinjo, atrakcijo, potovalno agencijo, plažo in park. Certifikat Slovenia Green že ima okoli 60 destinacij, več kot sto ponudnikov nastanitev, med njimi so tudi turistične kmetije, hoteli, ki ponujajo zajtrk in posteljo, hostli, kampi in glampingi … Tak certifikat imajo tudi naravni parki, potovalne agencije, turistične znamenitosti in več kot 40 restavracij,« pojasnjuje Petra Čad.
»Turistična kmetija, ki deluje trajnostno in želi to sporočati tudi s certifikatom, mora najprej pridobiti enega od osmih primarnih znakov trajnostnega turizma, med katere sodijo Green key, Green globe, Ecolabel, Eco camping, Travelife, Bio hotels ... Nato ponudnik podpiše dokument Zelena zveza ali Zaveza za trajnostno gastronomijo, obe dokazili pošlje na Sto, temu plača 150 evrov enkratne pristojbine in STO mu podeli sekundarni znak trajnostnega turizma Slovenia Green,« pojasnjuje Petra Čad.
Trajnostni turizem je magnet za goste, Slovenija je prepoznana kot trajnostna destinacija in pridobiva priznanja oziroma nagrade za trajnostni turizem. National Geographic je kolesarsko turo Slovenia Green Gourmet route, ki vključuje samo destinacije in ponudniki, ki imajo certifikat Slovenia Green, uvrstil med 25 najbolj navdihujočih krajev in doživetij za leto 2023.
