V muzeju so z razstavo hoteli opozoriti na pomen dolgoročnega razmišljanja, pravi eden od njenih avtorjev, Jernej Prijon.

Prihodnost v večini določajo prav naša pričakovanja, opozarjajo avtorji razstave. Vprašanja glede prihodnosti, ki si jih zastavljamo danes, vplivajo na našo pozornost in prioritete, kar ima nato dejanski učinek na prihodnost. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Prihodnost v večini določajo prav naša pričakovanja, opozarjajo avtorji razstave. Vprašanja glede prihodnosti, ki si jih zastavljamo danes, vplivajo na našo pozornost in prioritete, kar ima nato dejanski učinek na prihodnost. Foto: Mestni muzej Ljubljana

Artefakti za prihodnost
Izbor kratkih misli oziroma prerokb, vgraviranih na keramičnih ploščicah, ki sestavljajo zgornjo ploskev velike mize, je nastal po šestih srečanjih. S strokovnjaki z različnih področij so jih pripravili v obliki t. i. zborov oz. javnih razprav, je povedal Prijon, ki je razstavo zasnoval skupaj z Miranom Moharjem, Markom Peterlinom in Arnejem Vehovarjem, ki skupaj tvorijo kolektiv Maje Farol.

Zbore so pred leti razvili pod okriljem Maje Farol in Inštituta za politike prostora. Ta oblika pogovorov ponuja strukturirano in moderirano razpravo, na kateri sodeluje okoli 20 strokovnjakov, "ki v hierarhični razpravi širijo polje vprašanj", je pojasnil Prijon.

Eden od ciljev pogovorov, ki so potekali tako v virtualnem svetu kot v živo, je bil spodbuditi k dolgoročnemu razmišljanju, saj se je njegova odsotnost po Prijonovih besedah izkazala za veliko težavo današnje družbe. Kot je pojasnil, že naša pričakovanja oblikujejo našo prihodnost, zato je pomembno, katera vprašanja si danes zastavljamo, saj bodo ta oblikovala našo prihodnost. To so obenem, kot je poudaril, tudi ključna politična vprašanja.

Šest zborov je potekalo po treh sklopih. Prvi je bil naslovljen Urbani ekosistem in ga je vodila krajinska arhitekta Petra Vertelj Nared, drugega, pod naslovom Bivanje, je pripravil arhitekt Miloš Kosec, tretjega – Mobilnost – pa arhitekt Tadej Žaucer.

Na teh razpravah so izbrali 30 prerokb, ki so jih vpisali na ploščice, obenem pa na steni visijo lističi v velikosti ploščic, na katere lahko svoje prerokbe zapišejo obiskovalci razstave. Najboljše prerokbe bodo na prihodnjem zboru vključili med že obstoječe.

Cilj je preprečevanje tistih najtemnejših scenarijev
Mohar, ki je, kot je povedal, z Vehovarjem ustvaril vizualni koncept prezentacije, je povedal, da so glavne prerokbe oz. skrbi danes podobne po vsem svetu. S podobnimi težavami, kot se bo srečevala Ljubljana, se bo verjetno še na tisoče drugih mest, je pojasnil.

Razstavljene prerokbe po Moharjevih besedah niso mišljene kot resnične napovedi, kaj se bo zgodilo, ampak so bolj spodbuda za današnji čas, da razmislimo, kaj lahko storimo, da se neke temne prerokbe ne bodo izpolnile.