Zadnji dnevi Jimmyja Carterja

Najstarejši nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter je prekinil bolnišnično zdravljenje, zadnje obdobje življenja bo preživel doma.
Fotografija: Bolni 98-letni Carter, ki je ZDA vodil med letoma 1977 in 1981, je prekinil bolnišnično zdravljenje in bo preostali čas preživel v domači paliativni oskrbi ob družini. FOTO: AFP
Odpri galerijo
Bolni 98-letni Carter, ki je ZDA vodil med letoma 1977 in 1981, je prekinil bolnišnično zdravljenje in bo preostali čas preživel v domači paliativni oskrbi ob družini. FOTO: AFP

Carterjev center, ki je sporočil novico, je zapisal še, da bo nekdanji predsednik preostali čas preživel ob družini. Jimmy Carter se je v zadnjih letih soočal s hudimi zdravstvenimi težavami. Po melanomu so se mu metastaze razširile še na jetra in možgane. Carterjev center je javnost zaprosil, naj spoštuje pravico nekdanjega predsednika in njegove družine do zasebnosti.

Danes 98-letni državnik se je v javnosti morda zadnjič pojavil julija 2021, ko sta z ženo Rosalynn zaznamovala 75. obletnico poroke. Rosalynn, sicer glasna zagovornica pravic ljudi z duševnimi boleznimi, je veljala za prvo Carterjevo svetovalko in je bila med predsedniškim mandatom tesno vpeta v politično odločanje. Tudi sestankov predsednikovega kabineta se je udeleževala.

Jimmy Carter se je v Belo hišo vselil leta 1977, leta 1980 pa je izgubil volitve in vodenje države prepustil filmskemu igralcu Ronaldu Reaganu. Kljub enemu samemu mandatu je pustil precej globok politični in kulturni pečat.

Presley pogosto telefoniral v Belo hišo

Med naftno krizo leta 1977 je rojake, sedeč pred kaminom, oblečen v jopico, pozval, naj varčujejo z energijo. Kot osebni prijatelj Elvisa Presleyja je ob pevčevi smrti objavil posebno izjavo in v njej poudaril, kako je Presley spremenil ameriško popularno kulturo. V zadnjih mesecih življenja je Presley pogosto telefoniral v Belo hišo, Carter pa se je spominjal, da je bil zvezdnik zaradi jemanja barbituratov povsem zmeden.

Jimmy Carter spada med tiste svetovne državnike, ki se leta 1980 niso udeležili pogreba Josipa Broza Tita. Je pa na pogreb poslal svojo mamo, Lillian. Maja 1980 je imel namreč silovite politične težave; iranske oblasti so zadržale več kot petdeset ameriških diplomatov (in obveščevalcev). Aprila se je poskus vojaškega reševanja talcev končal s polomijo. Iran je talce izpustil šele po Carterjevem volilnem porazu.

Po koncu mandata je ostal politično dejaven. Leta 2002 je za humanitarno dejavnost Carterjevega centra dobil Nobelovo nagrado za mir.

Preberite še:

Komentarji: