DL: Lions klub NM - Tri desetletja pišejo zgodbo dobrodelnosti

31.1.2024 | 13:50

Z leve: ustanovni član Lions kluba Novo mesto Rafael Kapš, zdajšnji predsednik Tomislav Hećimović in Boris Dular, ki je med novomeškimi lionsi 27 let.

Lions klub Novo mesto praznuje 30 let dobrodelnega in človekoljubnega delovanja v lokalnem in širšem okolju. Danes ima 33 članov, v vseh teh letih pa so zbrali in razdelili za skoraj dva milijona in pol evrov pomoči.

Prve zamisli za ustanovitev kluba na Dolenjskem segajo v leto 1992, ko je bil Zlatko Rostočil, takrat zaposlen v Krkini tovarni Dawa v Keniji, član Lions kluba Nairobi - Gigiri in je novomeško okolje navdušil za lionistično gibanje. Junija 1993 je bil na gradu Otočec ustanovni zbor Lions kluba Novo mesto, sredi oktobra pa še ustanovni večer v Dolenjskih Toplicah. Leta 2007 so poskrbeli tudi za podmladek in ustanovili Dobrodelni Leo klub Novo mesto, s katerim odlično sodelujejo.

»V začetkih delovanja smo bili predvsem usmerjeni v pomoč slepim in slabovidnim ter se vključevali v druge mednarodne projekte LCI (Lions Clubs International) za pomoč po svetu. Del naših stalnih aktivnosti so postali projekti plakat miru, saditev dreves, zbiranje očal, fotografski natečaj in drugo. Pomoč smo razširili tudi v pomoč pri nakupu medicinske opreme, invalidom z vgradnjo dvigal, nakupom invalidskih vozičkov, prilagoditvam avtomobilov ter ureditvam prostorov za delovanje invalidskih organizacij in društev. Pomagali smo socialno ogroženim z napeljavo vode, otrokom z letovanjem na morju prek Rdečega križa, s podelitvijo štipendij ter plačilom šolnin dijakom in učencem, ki so bili v hudih socialnih stiskah,« je v svojem nagovoru na četrtkovi slavnostni akademiji v novomeški knjižnici Mirana Jarca nanizal predsednik Tomislav Hećimović.

ZA 1,9 MILIJONA EVROV HRANE

Slavnostno akademijo Lions kluba Novo mesto je obogatil Big band Šolskega centra Novo mesto po vodstvom dirigenta prof. Gregorja Zagorca, ki je bil tudi sam že dobrodelen.

Zadnja leta je njihov pomemben stalni projekt Donirana hrana, ki sicer poteka tudi na nacionalni ravni. K sodelovanju so pritegnili novomeško občino, novomeški območno združenje Rdečega križa in Škofijsko Karitas, center za socialno delo in društvo upokojencev. »Hrano zbiramo iz velikih trgovskih centrov Spar, Lidl, Hofer, Mercator in Tuš, naslednji dan pa jo Rdeči križ razdeli pomoči potrebnim. Tako več kot 350 ljudi dobi svežo in kakovostno hrano, ob novem letu pa vsem prejemnikom klub nameni tudi praznično orehovo potico. Za večjo učinkovitost zbiranja hrane je klub občini podaril dostavno vozilo,« je povedal in poudaril, da spada njihova akcija v sam slovenski vrh, saj so do zdaj zbrali in razdelili hrano v vrednosti skoraj 1,9 milijona evrov.

Redno pomagajo tudi desetim šolam pri nakupu učbenikov in opreme, omogočanju obšolskih dejavnosti in šole v naravi, posebna skrb pa velja otrokom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ter starejšim. »Vsako leto namenjamo sredstva, ki omogočajo boljšo kakovost prebivanja, delo varovancev in pedagoško delo z otroki v Osnovni šoli Dragotina Ketteja, varstveno-delovnem centru in enoti centra Dolfke Boštjančič pa tudi Domu starejših občanov v Novem mestu.«

Katastrofalne naravne ujme so, kot je dejal Hećimović, letos še posebej opozorile, da bodo verjetno njihove aktivnosti v prihodnje pogosteje usmerjene tudi v pomoč ljudem, ki izgubijo dom. Tako ob letošnjem jubileju niso izdali zbornika, ampak denar namenili poplavljencem, prav tako je vsak član še dodatno prispeval v sklad za poplavljence. Skupno so jim namenili 15.000 evrov.

Dvajset let je bil dobrodelni ples Lions kluba Novo mesto namenjen zbiranju denarja z dražbo umetniških del, srečelovom in z donacijami, zadnjih deset let pa so se tudi v skrbi za zdravje usmerili v dobrodelni pohod na Trško goro, zadnji je bil oktobra letos. Klubu je ob jubileju podžupan Urban Kramar izročil priznanje Mestne občine Novo mesto, prek videopovezave pa je zaradi bolezni prisotne na slavnostni akademiji nagovorila tudi guvernerka slovenskega distrikta mag. Breda Pečovnik.

Članek je bil objavljen v decembrski tiskani številki Dolenjskega lista

Besedilo in fotografiji: M. Žnidaršič