V nadaljevanju preberite:
Breda Škrjanec, kustosinja Mednarodnega grafičnega likovnega centra, je spomladi 2012 v Delu povedala: S kolegom Božidarjem Zrinskim za prihodnji mesec napovedujeva projekt Odtisi in vtisi, hišno produkcijo, ki bo rezultat razpisa tivolskega dvorca za grafiko. Nadaljevanje te zgodbe se bo začelo nocoj: mednarodna žirija je izmed del, prispelih na februarski razpis, izbrala dela 43 umetnic in umetnikov, na ogled bodo do začetka oktobra.
Breda Škrjanec, kustosinja Mednarodnega grafičnega likovnega centra, je spomladi 2012 v Delu povedala: S kolegom Božidarjem Zrinskim za prihodnji mesec napovedujeva projekt Odtisi in vtisi, hišno produkcijo, ki bo rezultat razpisa tivolskega dvorca za grafiko. Nadaljevanje te zgodbe se bo začelo nocoj: mednarodna žirija je izmed del, prispelih na februarski razpis, izbrala dela 43 umetnic in umetnikov, na ogled bodo do začetka oktobra.
Delov kritik Vladimir P. Štefanec je po odprtju razstave pred desetimi leti zapisal, da bi jo lahko razumeli kot inventuro, ki naj ugotovi, koliko je grafika v našem prostoru še živa in zdrava. Rezultat je bil pozitiven, spodbuden in domnevati je mogoče, da bo tudi nadaljevanje tako. Mednarodni grafični likovni center je javni poziv k sodelovanju na razstavi sodobne slovenske grafične produkcije zadnjih treh let objavil februarja letos, tako nadaljuje kontinuirano predstavljanje dogajanja na področju grafike in umetnosti tiska v domačem prostoru, ki ga intenzivno raziskuje in oblikuje že od nastanka.
David Kucler: Neznani fotograf 4, 2021, modrotisk Foto Aleš Rosa/DobraVaga
Izbirala je mednarodna žirija
Avtorje so povabili, naj predložijo svoja dela v katerikoli grafični tehniki ali kombinaciji tehnik in s poljubno tematiko, nastala od vključno leta 2018. Prejeli so približno 500 izvirnih del 113 slovenskih umetnic in umetnikov. Na razstavi Odtisi in vtisi 2 v Gradu Tivoli si bo do 2. oktobra mogoče ogledati izbor 43 slovenskih umetnic in umetnikov, pripravila sta jo ista kustosa MGLC kot prvo, Breda Škrjanec in Božidar Zrinski.
Sonja Vulpes: In bom, 2022, kolagrafija Foto osebni arhiv
V preteklih letih so v MGLC pripravili več razstav, s katerimi so pokazali inovativnost raznolike grafične produkcije v Sloveniji, organizirane so bile na podlagi neposrednih povabil umetnikom ali kot kuratorski izbor umetniških del, nastalih v določenem časovnem obdobju. Na njih so sodelovali večinoma mlajši umetniki, ki so napovedovali in dokazovali kontinuirano zanimanje za takšno ustvarjanje.
Leta 1993 se je na razstavi Mlada slovenska grafika predstavilo nekaj novih ustvarjalcev, ki jih danes uvrščamo med klasike slovenske grafike in so hkrati prepoznavni v polju sodobne umetnosti. Pet let pozneje, leta 1998, je razstava Nova generacija ponovno opozorila na živahno dogajanje v slovenski grafiki. Razstava Tretji pogled – raznolikost grafike danes iz leta 2008 je prinesla bolj poglobljen kuratorski pregled dogajanja v sočasni grafični produkciji pri nas. Leta 2012 pa so po javnem pozivu pripravili razstavo Odtisi in vtisi, ki sta jo, kot omenjeno, kurirala Breda Škrjanec in Božidar Zrinski.
Osupljiv razpon postopkov, tehnik in strategij
V mednarodni žiriji so odločali Mario Čaušić, diplomant Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu, trenutno izredni profesor na Akademiji za umetnost in kulturo v Osijeku, na oddelku za vizualne in medijske umetnosti, smer grafika, Barbora Kundračíková, ki je vodja oddelka v Muzeju moderne umetnosti – Olomuc Central European Forum, eni od največjih muzejskih institucij na Češkem, in Miloš Đorđević, docent na Fakulteti pedagoških ved v Jagodini Univerze v Kragujevcu.
Žirantka in žiranta so v posebni izjavi zapisali, da so se izmed vseh naslovov razstave odločali med Bogastvo raznolikosti in To je moja soba. »A dejstvo je, da je zadnje desetletje slovenske grafike pravzaprav nemogoče opisati drugače. Razpon postopkov, tehnik in umetniških strategij, tematik in načinov interpretacije, ki smo mu bili priča, je 'resnično osupljiv'. Z istimi besedami lahko opišemo tudi širše delovanje MGLC ter pohvalimo profesionalizem sodelujoče ekipe. Kot katerakoli druga žirija tudi mi obžalujemo pomanjkanje časa, ki spremlja takšne izbore, saj bi se hoteli temeljiteje posvetiti izboru, diskusiji o konceptu in načinom, kako ga preliti v končno formo razstave. Biti v navzočnosti dobre umetnosti je osvobajajoča izkušnja. Ampak takšna je narava dela katerekoli 'neodvisne mednarodne strokovne komisije', ko postanejo stvari resnično zanimive, običajno ni prisotna.«
Mina Fina: Samo to veš, da moraš, 2021, instalacija v prostoru Foto Jaka Babnik
Umetnost – najboljše orodje
»Svet umetnosti je resda majhen, a nedvomno nazorno odseva stanje v tako imenovanem velikem svetu. Prav v ta odsev si želimo postaviti delo slovenskih umetnikov in grafikov. Tako kot je grafična umetnost zgolj delček umetniškega sveta, umetnosti kot take – a je lahko v ključnem trenutku odsev tistega najboljšega v njej –, je tudi umetnost le ena izmed praks, s katerimi človeštvo kultivira svojo zavest in domišljijo, a je hkrati tudi najdragocenejša. Umetnost namreč ni naše najboljše orodje zato, ker bi nas osvobajala vsakodnevne realnosti ali nas razbremenjevala pritiska družbenih in političnih konotacij, ampak ker nas, nasprotno, varno ponese naravnost v sredo tega sveta in nam hkrati ponudi možnost, da na svoje bivanje pogledamo od daleč, neobremenjeno, iz pozicije, ki je v svojem bistvu 'neodvisno mednarodno strokovna'.
Umetniki na razstavi
Žiga Artnak (SVS), Lela B. Njatin, Katja Bednařik Sudec, Domen Dimovski, Živa Drvarič, Mina Fina, Matic Flajs (SVS), Matjaž Geder, Marjan Gumilar, Svetlana Jakimovska-Rodić, Lea Jazbec, Alja Košar, Dalea Kovačec, Nina Koželj, Marjan Kravos, David Kucler, Katarina Marov, Rene Maurin in Gal Šnajder, Tina Mohorović, Meta Mramor, Petja Novak, Mia Paller in Monika Plemen, Metka Pepelnak, Eva Petrič, Oliver Pilić, Arjan Pregl in Simona Semenič, Pri Zlatem stegnu/Katja in Nataša Skušek, Marija Mojca Pungerčar, Lina Rica, Teo Spiller, Mitja Stanek, Breda Sturm, Marko Šajn, Brane Širca, Vlado Škrk, Eva Šuster Orglež, Franc Vecchiet, Sonja Vulpes, Primož Zorko, Leon Zuodar, Klavdija Zupanc, Ulla Žibert, Eva Žula
In prav o tem priča bogat in raznovrsten izbor slovenske grafične produkcije. To enoglasno polifonijo, sposobnost razprave in visoko stopnjo strokovne argumentacije ter umetniške izmenjave, ki zaznamujejo dolgoletna prizadevanja MGLC, je treba negovati in nadgrajevati. Člani žirije, ki smo navsezadnje zgolj ljudje, bomo s seboj odnesli prav izkušnjo takšnega sodelovanja. Na srečo smo vključeni tudi v njegovo implementacijo.«
Odprtje razstave bo pospremil prvi koncert letošnje sezone Poletja v Tivoliju, nastopil bo Chris Eckman, glasbeni bodo tudi naslednji torkovi julijski večeri pred MGLC Gradom Tivoli, ljubitelje filma bo razveselil sklop Filmi v gozdu, priredili bodo tudi delavnice tiska in ročnega odtiskovanja. Ob torkih bodo organizirana vodstva po razstavi v slovenščini in angleščini, med 18. in 22. uro bo vstop na razstavo prost.
Marko Šajn
Glede na to, da gre za razstavo, ki prikazuje zadnja tri leta grafične produkcije na slovenskih tleh, mi sodelovanje zelo veliko pomeni. V čast mi je biti med umetniki, ki jih je izbrala mednarodna žirija, še posebej sta mi všeč velik generacijski razpon ter raznolikost grafičnih tehnik in tematik. Tokrat razstavljam tri grafične kolaže, narejene v riso tehniki, ta je dimenzijsko zelo omejena in jo zaradi tega obravnavam le kot orodje za izvedbo večjih del. Posamezni odtisi, ki tvorijo celoto, se med seboj dopolnjujejo kot tapeta ali kolaž, prikažejo pa se številne 'napake' ter odstopanja v tisku, ki jih sicer na samostojnih odtisih ne opazimo.
Klavdija Zupanc
V začetku letošnjega leta sem intenzivno ustvarjala novo grafično serijo sitotiskov, povod za to je bila samostojna majska razstava v Galeriji Velenje. Na razstavi Grafična abeceda sem se predstavila z velikoformatnimi deli v tehniki sitotiska na platnu ter papirju. Pri ustvarjanju del sem se vrnila k svojim koreninam, slikarstvu. Zelo velik poudarek sem namenila procesu ustvarjanja ter tehnični izvedbi del, ki so v celoti grafična, a vendar se v njih jasno kaže brisanje meja med slikarstvom in grafiko. Ob vsem tem se mi je prijava na razpis za sodelovanje na razstavi v MGLC zdela primerna in več kot dobrodošla. Prijavila sem se z grafičnim delom Vzporedna svetova, ki je bilo nekakšna študija za večja dela, ki sem jih ustvarjala v nadaljevanju. Izredno sem vesela sodelovanja na razstavi, saj je to nekakšna potrditev mojega truda na grafičnem področju zadnjih 15 let. Veselim se tudi ponovnega vpogleda v sodobno grafično produkcijo zadnjih treh let, saj se mi zdi, da je scena na tem področju zadnji čas malce podhranjena. Upam, da bo razstava znova spodbudila malce več zanimanja za grafiko tako med ustvarjalci kot med obiskovalci.
Brane Širca
Zahvaljujem se mednarodni žiriji, ki je »od zunaj« pogledala slovensko grafično produkcijo ter me uvrstila na razstavo slovenske sodobne grafike. Na tokratni razstavi Odtisi in vtisi 2 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru se predstavljam z dvajsetimi grafikami oziroma objekti, postavljenimi v prostoru, ki jih lahko vidimo kot »kopičenje denarja«. Na videz všečna in fotogenična instalacija ima v resnici pomenljivo vsebino. Vesel sem, da je po desetih letih znova na ogled izbrana slovenska grafika. Sodeloval sem že na prvi razstavi Odtisi in vtisi leta 2012. V svojem delu povezujem aktualnost svetovne politične in gospodarske krize, v kateri je v zakulisju glavni motor denar z realno in metaforično lepoto, ki ju v svojem delu soočim. Z individualnim postopkom pranja denarja, ki je v pravem in prenesem pomenu akt vrednosti, akt bankovca. Je njegova lepota res samo v vrednosti ali nas nagovarja tudi z delom, ki smo ga vanj vložili? Tako z redkeje uporabljeno tehniko »ročno prenesenega tiska« v svojem delu soočam realne in metaforične vrednosti oziroma lepote.
