Foto: Reuters
Foto: Reuters

Pedagoški inštitut je predstavil rezultate mednarodne raziskave motenj izobraževanja med epidemijo covida-19 REDS, v kateri so sodelovali osmošolci, njihovi učitelji in ravnatelji. Kot so zapisali na Pedagoškem inštitutu, so rezultati reprezentativni za omenjene populacije v Sloveniji, kar omogoča spremljanje in evalvacijo izzivov v času zaprtja šol v 1. valu epidemije covida-19 in po njem (ko so se učenci vrnili v šole), in sicer na znanstveni način opredeljujejo obseg in intenzivnost teh izzivov, pa tudi ponujajo podatke, na katerih lahko temeljijo politike na področju vzgoje in izobraževanja, ki omogočajo spopadanja s temi ali podobnimi izzivi v prihodnje.

Nacionalna koordinatorka raziskave REDS Eva M. Klemenčič je povedala, da znanja tokrat niso merili, temveč stališča, ki so jih podali sodelujoči v raziskavi. V njej so denimo zajete okoliščine s prvim valom zaprtja šol, počutje učencev in učiteljev, težave, s katerimi so se spopadali, tudi ob prehodu na običajno šolanje.

V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 136 šol in 135 ravnateljev, 1422 učiteljev osmih razredov ter 2552 osmošolcev, ki so bili sicer v prvem valu še sedmošolci. Raziskava pa je bila opravljena med februarjem in marcem 2021.

Klemenčič je med predstavitvijo rezultatov preiskave med drugim denimo navedla, da se je v času šolanja od doma v prvem valu epidemije covida-19 63 odstotkov učiteljev poučevanja lotilo s pomočjo spletno-računalniških metod. 28 odstotkov je kombiniralo računalniške s klasičnimi metodami, tako da so pošiljali natisnjene različice učnih nalog. Sedem odstotkov pa jih je poučevalo le s klasičnimi metodami, "nekaj natisnjeno na papirju".

Na drugi strani so bili sedmošolci oz. osmošolci opremljeni za učenje na daljavo. 95 odstotkov jih je imelo namizni ali prenosni računalnik ali pametni telefon. 49 odstotkov jih je imelo tablico. Manj kot odstotek osmošolcev pa ni imelo naprav, ki bi omogočale učenje na daljavo.

Učenci so tudi navedli, da so imeli večino časa dober dostop prek spleta v času šolanja na daljavo (91 odstotkov). Dobra petina, 22 odstotkov, pa ni imela primernega prostora za delo, z mizo in tišino za šolsko delo. 14 odstotkom vprašanih učencev se je zdelo, da nimajo vsega potrebnega za opravljanje šolskega dela. 11 odstotkov pa je pogrešalo obroke (malica, kosilo), ki jih sicer dobijo v šoli.

Večina učencev, 60 odstotkov, je težje vedela, kako napredujejo, približno polovica se je po lastnem mnenju naučila toliko kot pred zaprtjem šol. Tretjina, 34 odstotkov učencev, pa ni imela doma nikogar, ki bi jim pomagal pri delu. Drugim so večinoma pomagali starši ali kdo drug ter starejši bratje in sestre.

Težave učencev po vrnitvi v šolo

Polovica učiteljev je na drugi strani povedala, da so se ob vrnitvi v šole učenci težko prilagodili na učenje v razredu in niso vzpostavili tako kakovostne interakcije s sošolci kot pred zaprtjem šol. 38 odstotkom učiteljev pa so se učenci zdeli po vrnitvi tesnobnejši.

Profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti v Ljubljani Damijan Štefanc pa je povedal, da iz poročila izhaja, da so učitelji in ravnatelji vložili veliko energije v izobraževanje v kriznem času, da je učenje na daljavo potekalo čim bolj kakovostno.