Primcu ni uspelo. Ustavno sodišče reklo ne referendumu

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi spomnilo, da ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve DZ o nedopustnosti referenduma ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.

Ob tem so spomnili še, da je ustavno sodišče z dvema odločbama ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da spremembe družinskega zakonika odpravljajo protiustavnosti, ugotovljene z navedenima odločbama. Še več, ustavno sodišče pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.

Kot pavšalne je označilo očitke predlagateljev, da spremembe zakonika ne pomenijo zgolj odprave ugotovljenih protiustavnosti tudi zato, ker naj bi sprememba opredelitve zakonske zveze posredno vplivala tudi na vsa tista pravna področja, na katerih zakonodajalec na institut zakonske zveze veže določene pravne posledice. "Od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo v pravnem redu Republike Slovenije samo iskalo zakone in njihove posamezne določbe, na katere naj bi vplivala nova opredelitev zakonske zveze," so navedli. Sicer pa tudi če opredelitev zakonske zveze povzroča pravne posledice (učinke) na drugih pravnih področjih, to ne pomeni, da zakon ne pade v izjemo, ki jo določa 90. člen ustave, so navedli ustavni sodniki.

Glede na navedeno tudi niso presojali o očitkih predlagateljev o protiustavnosti sprememb družinskega zakonika, ti so lahko predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti, ko bo ta začel veljati. Ustavno sodišče poudarja še, da je v Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava – in med njimi posebej temeljne človekove pravice ter svoboščine – prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine. 

Ustavno sodišče je sprejelo odločbo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Sodnik Mark Šorli je dal pritrdilno ločeno mnenje. Svetlič je v ločenem mnenju predvsem problematiziral odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili podlaga za spremembo družinskega zakonika in s katerima je ustavno sodišče pravice istospolnih pri poročanju in posvojitvah otrok izenačilo s pravicami oseb različnega spola. Kot je zapisal, je glede zakonske zveze vedno javno zagovarjal, da je treba pravice istospolnih izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo, saj te pravice izhajajo iz golega dejstva, da so istospolno usmerjeni ljudje del skupnosti. 

"Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med istospolnimi osebami in raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh 'dejstev' je po mojem mnenju predstavljala prejšnja ureditev," je zapisal. Glede odločbe, ki je istospolnim parom omogočila možnost posvojitve otrok po enakih merilih kot parom različnega spola, pa je navedel, da je ustavno sodišče samo jasno zapisalo, da pravica do posvojitve ni človekova pravica: "Zaradi tega bi se morala presoja ustaviti že na prvi stopnji testa".

Šorli pa je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da se sicer ne strinja z odločbama ustavnega sodišča, s katerima je to istospolne pare pri porokah in posvojitvah izenačilo s pari različnega spola, a sta bili obe sprejeti na veljaven način ter sta dokončni in pravno zavezujoči. "Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije," je zapisal.

Aleš Primc: Imamo aktivistično ustavno sodišče, ki se je obrnilo proti otrokom in družinam in je sramota za državo

Aleš Primc, eden od pobudnikov za oceno ustavnosti, je na odločitev sodišča dejal, da glede na ustavno sodišče, ki ga imamo, člani katerega so radikalni aktivisti LGBTQ+, drugačne odločitve sploh ni bilo mogoče pričakovati. "To, kar imamo, ni ustavno sodišče, ampak partijska ideološka komisija," je povedal in dodal, da se je sodišče obrnilo proti otrokom in družinam, kar je sramota za državo.

Povedal je še, da je sodba zanje protiustavna, saj sta v njej sodelovala dva ustavna sodnika, ki bi se morala izločiti. Aktivistka LGBTQ Katja Šugman Stubbs, ki je nastopala v referendumskih kampanjah za družinski zakonik in pa Rok Čeferin, brat Aleksandra Čeferina, enega najvplivnejših Slovencev in Evropejcev, ki je tudi sodeloval v reklamnem spotu, je pojasnil. "Njuno izločitev smo zahtevali, a ni bila izvedena in zato je to za nas še eden od velikih argumentov, da je ta odločitev celo protiustavna," je pojasnil Primc in dodal, da se ne bodo predali.

Saga družinskega zakonika

Zakon o spremembah Družinskega zakonika je DZ sprejel 4. oktobra lani, in sicer z 48 glasovi za in 29 proti. Spremembe določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi hkrati omogočajo, da skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. 11. oktobra pa je Državni svet s 17 glasovi za in 11 proti izglasoval odložilni veto na spremembe družinskega zakonika. Predlagala ga je skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem, ki je menil, da so spremembe, po katerih je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim omogočajo posvojitev otrok, zaobšle voljo ljudstva, izraženo na dveh referendumih. 

17. oktobra lani je Odbor DZ za delo, ki je zaradi odložilnega veta DS vnovič razpravljal o spremembah družinskega zakonika, ki istospolnima partnerjema v partnerski zvezi omogočajo skupno posvojitev otroka, spremembe potrdil z 10 glasovi za in petimi proti. Pričakovano so za spremembe glasovali člani odbora iz koalicije, proti pa člani iz SDS in NSi. Dan pozneje je DZ tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev koalicije, proti pa je bilo 24 poslancev SDS in NSi. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Predlagatelja kot pobudnika referenduma sta nato vložila pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu, DZ pa je 28. oktobra lani izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika, po katerih je istospolnim partnerjem omogočena posvojitev otrok, nedopusten. Za sklep je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27. Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma je bil še istega dne tudi objavljen v Uradnem listu RS. 11. novembra lani sta nato Metka Zevnik in Aleš Primc vložila zahtevo za oceno ustavnosti Sklepa. V ustavni pritožbi je koalicija Za otroke gre navajala tudi argumente za izločitev treh ustavnih sodnikov, in sicer Katje Šugman Stubbs, Roka Čeferina in Neže Kogovšek Šalomon.