Na volitve se prvič podaja združena opozicija. Šest opozicijskih strank, od socialistov in liberalcev do desne stranke Jobbik (Bolje), bo pod vodstvom nestrankarskega konservativnega kandidata Petra Marki-Zaya skušalo premagati vladajočo desno stranko Fidesz premierja Viktorja Orbana. Vladajoči stranki sicer očitajo, da si v volilnem boju pomaga tudi z davkoplačevalskim denarjem.

Ob 41 strankah pa se poraja vprašanje, kateri bo poleg omenjenih blokov še uspelo preseči volilni prag, ki je postavljen pri petih odstotkih. Po mnenju politologa Zoltana Kiszelyja bi to lahko uspelo še skrajno desnemu gibanju Mi Hazank (Naša domovina) in satirični stranki Ketfarku Kutyapart (Stranka dvorepega psa).

Prva bi najverjetneje podprla Fidesz in tako ne more računati na podporo volivcev, ki si želijo spremeniti politično usmeritev države. Satirična stranka je po drugi strani nepredvidljiva, saj je že zavrnila oba večja bloka in si prav s tem povečala možnosti vstopa v parlament, je dodal Kiszely.

Glede na javnomnenjske ankete se na volitvah obeta tesen izid, nekateri inštituti sicer napovedujejo nekajodstotno prednost Fidesza. Po mnenju Kiszelyja se neodločeni volivci ne nagibajo k opoziciji, ker se bojijo, kako bi sprememba vlade vplivala na gospodarstvo.

Na zadnjih trojih volitvah je prepričljivo zmagala Orbanova stranka Fidesz. Na zadnjih volitvah leta 2018 je skupaj z manjšim koalicijskim partnerjem, krščanskimi demokrati, dobila 48 odstotkov glasov.

Na volitvah bo lahko o prihodnosti Madžarske sicer odločalo okoli 7,8 milijona volivcev.