Milan Krek: Mi postajamo talci necepljenih ljudi

"Postajamo talci necepljenih ljudi," je v Intervjuju na RTV Slovenija med drugim povedal direktor NIJZ Milan Krek. "Zdaj zbolevajo, umirajo in hodijo v bolnišnico ljudje, ki se niso cepili. Ti ljudje se niso cepili zaradi anticepilcev in ostalih stvari. Zdaj naj bodo ti gospodje tako pokončni in ponosni, da prevzamejo odgovornost za to. Da se bodo ti ljudje soočali z umetnim predihavanjem in podobnimi rečmi. Vsaka smrt je popolnoma nepotrebna. Če bi imeli 70 ali 80-odstotno precepljenost, bi imeli odprto državo."

Intervju z Milanom Krekom, ki smo ga pripravili na našem portalu, si lahko preberete na tej povezavi: Krek: "Jeseni bo veljal čisto nov semafor ukrepov."

PCT ni potreben Slovenija Krek: "Jeseni bo veljal čisto nov semafor ukrepov"

"Ne moremo zapirati zaradi tistih, ki se nočejo cepiti"

Na vprašanje novinarja, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih, je Krek odgovoril: "Sedaj smo v epidemiji necepljenih. Zaradi te epidemije je vprašanje, ali je prav, da zapiramo družbo zaradi tistih, ki so po ulicah demonstrirali proti cepljenju in sedaj prihajajo v bolnišnice in intenzivne sobe. Ali je prav, da smo kot narod ujetnik ljudi."

"Kot narod se moramo stresti. Moramo se vprašati: 'Danska bo imela vse odprto, mi smo pa zaprti. Kaj je z nami narobe?' Druge države načrtujejo odprtje, ker so že prišli na 70-odstotno precepljenost. Mi bomo sproščali v prihodnje tako, da bomo zavirali gibanje in premikanje tistih, ki niso cepljeni. Tisti, ki bodo imeli PCT, se bodo lahko gibali, tisti, ki ne, pa bodo morali ostati doma."

Milan Krek, direktor NIJZ

Poudaril je, da imamo na razpolago preko milijon doz cepiva ter 70 cepilnih centrov, v katerih je organizirano prostovoljno brezplačno cepljenje. "Matere, ki imajo cepljene otroke, sprašujejo, zakaj bi moral njihov otrok ostati doma, ker je cepljen. Pravijo, naj organiziramo šolo, kot se mu pritiče," je navedel Krek. "Mi rečemo, da mora ostati doma, ker je v razredu okužen učence. Tukaj je velika odgovornost tistih, ki se niso cepili. Zaradi njih imamo težave v bolnicah, podjetjih, zaradi njih moramo uvajati PCT. Do konca septembra bomo imeli polne vse intenzivne postelje."

Kljub temu Krek še vedno verjame v prostovoljno cepljenje. "Mi upamo, da bodo ljudje počasi dojeli, da to, kar počnejo, ne koristi nikomur, tudi njim ne," je dejal za RTV SLO. "Ljudje bodo prej ali slej spoznali, da so ga polomili, in se šli cepit. Je pa narobe, da bi zaradi teh ljudi ustavljali celo državo, ker ima to tudi negativne učinke."

NIJZ je bil po nepripravljen na epidemijo

V intervjuju se je sicer dotaknil tudi časa ob začetku epidemije, ko je prevzel vodenje NIJZ. "Ko sem prišel v Ljubljano, se je vsula kritika z vseh strani," je dejal v intervjuju za nacionalno televizijo. "Potreboval sem kar nekaj časa, da sem postavil stvari, kot je prav. V nekem trenutku sem dojel, da ne gre za Milana Kreka kot strokovnjaka proti ostalim, ampak da so me postavili v politični kontekst. Jaz pa nikoli nočem biti v političnem kontekstu. Ljudje morajo poslušati stroko, politika je vedno interpretacija stroke. Jaz še vedno nadaljujem tako, da govorim strokovno. Morda včasih kaj prehitro rečem, a časi so taki, da ni dosti  časa za razmišljanje in cincanje, treba je hitro ukrepati. Zato imam dosti nasprotnikov med anticepilci. Ko si na taki poziciji, je to visoka gora, ki sprejema vse strele." 

Saša Despot

Dodal je, da je ob prihodu na NIJZ ugotovil, da so popolnoma nepripravljeni na epidemijo. "Danes nekateri pravijo, da bi moral NIJZ voditi epidemijo," je dejal Krek. "Ljubi bog, ena velika zahvala vsem, da nismo mi tega vodili, ker tega nismo bili sposobni. Ključno v epidemiji je, da imaš krizni center. NIJZ ni imel ne kriznega centra ne dovolj epidemiologov, niti ni bil kadrovsko usposobljen. V času, ko sem prišel, so ljudje na mize na listke dobivali podatke o tem, koliko je mrtvih zaradi covida."

O razliki med Portugalsko in Slovenijo

Na vprašanje novinarja, ali se čuti odgovornega za to, da Slovenija ni med uspešnejšimi državami, ko gre za obvladovanje epidemije in precepljenost, je dogovoril: "Če gledava umrljivost, jih je skoraj polovica v domovih za ostarele. Vse vlade po osvoboditvi niso gradile sistema domov za ostarele tako, kot bi ga morale. Domovi za ostarele imajo preko 60-odstotkov umirajočih, ki potrebujejo drugačno nego kot ljudje, ki sodijo v dom. Ugotovili smo, da imamo negovalne bolnišnice, ne domov za ostarele. Nekdo, ki je vsa ta leta vodil ministrstvo za socialo, tega ni uredil. Še danes imamo isti problem, a k sreči smo pocepili večino stanovalcev in zaposlenih v DSO. Imamo vdore, a imamo cepivo, ki zmanjšuje umrljivost in splošne zaplete.

Glede precepljenosti pa je spomnil, da smo bili v Sloveniji pred njegovim prihodom na direktorsko mesto NIJZ sposobni precepiti šest odstotkov ljudi proti gripi, medtem ko so nekatere države presegale 50 odstotkov. "Smo kar nekajkrat boljši, kot smo bili pri gripi," je dejal Krek. "Naredili smo ogromen preskok, ko se primerjamo sami s sabo, a v primerjavi s preostalimi državami ne. Na zahodu so se leta in desetletja trudili, da so ljudem dopovedali, da je cepljenje boniteta. Ljudje na Portugalskem se gredo cepit sami, ker vedo, a je to boniteta. Pri nas se razvija anticepilstvo, ker smo politiko cepljenja peljali v napačno smer."

Ob tem je spomnil na napačno strategijo kaznovanja, namesto izobraževanja ljudi. "Ko je šlo za cepljenje otrok, smo šli v smeri: 'Če se ne boš cepil, te bomo kaznovali.' To v zahodnih družbah ni sprejemljivo."

"Težave zaradi cepiva je mogoče sanirati"

V zvezi s stranskimi učinki cepljenja je poudaril, da so vse težave, ki jih povzroča cepivo, z ustreznimi medicinskimi postopki rešljive. Pri tem je navedel anafilaktični šok ter trombozo v venah ter spomnil na zdravstvene posledice, ki jih imajo osebe, ki so covid prebolele ter potrebujejo dolgotrajno rehabilitacijo. "Če boste šli na infekcijsko kliniko, boste videli, da je tam posebna ambulanta za post-covid," je poudaril. "Pri starejših denimo opažamo, da se demenca pogosto zelo poslabša. Sorodniki povedo: 'Prej nas je še prepoznala, zdaj ne več.' Covid napade tudi možganske funkcije."

Obregnil se je tudi ob medije, ki po njegovem v epidemiji niso dobro odigrali svoje vloge. "Na začetku niso odigrali objektivnega poročanja, bilo je zelo subjektivno ali sprovocirano. Posebej nekateri mediji so zelo manipulativni, še danes," je dejal Krek. "Zadnje dva meseca moram medije zelo pohvaliti. Večina jih je prišla do točke, da je res treba nekaj narediti. Ker očitno je prevladalo mnenje, da se s covidom ne moremo igrati. Moja največja zamera politiki in medijem je, da so izkoristili covid in ga politizirali ter začeli prikazovati v kontekstu mi-vi." 

dezurni@styria-media.si