Visokošolski sindikat Slovenije je izrazil začudenje nad odzivi vlade in različnih članov rektorske konference na njihova opozorila glede načrtov o centralizaciji državnih univerz, odpravljanju volitev in degradacije članic univerz v organizacijske enote, so predstavniki sindikata opozorili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.
Prav tako so izrazili začudenje nad trditvami vlade in članov rektorske konference, da osnutek zakona, ki te ideje vsebuje, sploh ne obstaja. »Žal obstaja in ga lahko zainteresirani javnosti takoj posredujemo,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Zatrdili so, da je ministrstvo za visoko šolstvo pred kratkim mimo delovne skupine, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, na vlado poslalo novelo zakona o visokem šolstvu. Besedilo, ki ga je vlada medtem tudi že sprejela in poslala v DZ, je v nekaterih ključnih točkah povsem drugačno od tistega, ki ga je delovna skupina obravnavala lani, so opozorili. Menijo namreč, da sugestira, da naj na mestu dekana ne bo akademska oseba, ki želi ostati vpeta v pedagoško in raziskovalno delo, temveč menedžer podrejene organizacijske enote.
Poudarili so, da je težnja novele, ki so jo ministrstvo in vodstva pred dekani in širšo akademsko javnostjo »skrbno skrivala«, jasna: univerza naj dobi centralistično korporativno strukturo.
Ob takih predlogih se ministrstvo in rektorji radi sklicujejo na avtonomijo, vendar je to smešno, so zapisali. Zakon, ki ne bi določal, kdo in po kakšnem postopku izbere senat univerze, bi pomenil izročitev univerz skupini posameznikov, ki so trenutno še izvoljeni, v naslednjem trenutku pa bi lahko s spremembo statuta notranjo organizacijo univerze ukrojili po svoji predstavi, so opozorili.
Dodali so še, da je upravni odbor Univerze v Ljubljani nedavno neuspešno poskusil prevzeti vlogo, ki je nima niti po zakonu niti po statutu univerze: da bi s finančnimi pritiski posegal v temeljno strukturo študija in raziskovalnega dela na univerzi. Poskus je za zdaj spodletel, vendar so že sami osnutki, ki tudi v tem primeru obstajajo, dovolj poučni, so opozorili v sindikatu. Poskus je namreč potrdil njihovo prepričanje, da je treba v morebitnem novem zakonu strogo omejiti vlogo upravnih odborov univerz in udeležbo države in drugih zunajuniverzitetnih subjektov v upravnih odborih.
Poudarili so, da avtonomija ne sme pomeniti samovolje univerzitetnih in političnih klik in ne sme postati izgovor za podrejanje univerze kratkoročnim ekonomskim interesom. Od vlade so za začetek zahtevali, da iz novele zakona o visokem šolstvu takoj umakne določila o dekanih kot direktorjih organizacijskih enot in osnutek poglavja v novem zakonu, ki napotuje h korporativnemu tipu avtonomije.
Podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič se je na današnji novinarski konferenci odzval tudi na izjavo predsednika sindikata Fides Damjana Polha, da zaposleni v visokem šolstvu delajo samo šest ur na teden. Izjavo je označil za »vulgarno«, saj po njegovem mnenju prezira ustvarjanje znanja.
»Če bi se na univerzi zgodilo, da bi nek profesor zamujal z ocenjevanjem izpitov, na primer pol leta ali eno leto, hkrati bi pa študentom ponujal, da lahko izpite oceni takoj, če mu privatno plačajo, bi bil to največji možen škandal, ki bi se lahko zgodil v univerzitetni skupnosti, pri nekaterih zdravniških organizacijah je pa to njihov program,« je še zaključil.
