Drama v Baltskem morju

FOTO in VIDEO: Na območju uhajanja plina zaznali eksplozije, gre za opozorilo Moskve?

S.R.
27. 9. 2022, 16.49
Posodobljeno: 27. 9. 2022, 21.16
Deli članek:

Pristojni organi več držav članic EU še vedno preiskujejo uhajanje plina iz plinovodov v Baltskem morju, ki predstavlja znatno tveganje za ladijski promet, obstaja pa tudi nevarnost eksplozije.

Profimedia
Območje na morski gladini, kjer uhaja plin, ima premer enega kilometra.

Strokovnjaki kot najverjetnejšo teorijo, povezano z vzroki hujših poškodb, zaradi katerih plin uhaja na treh mestih na plinovodih Severni tok 1 kot Severni tok 2, omenjajo možnost sabotaže. Možnosti, da bi bile tovrstne poškodbe, ki bi imele za posledico uhajanje takšnih količin plina iz dveh različnih plinovodov, posledica napak, korozije ali kake druge naključne nesreče, naj bi bile neznatne. Ob tem je treba vzeti v obzir, da se vse skupaj dogaja v obdobju energetskega spopada med Rusijo in Zahodom. A je zaenkrat vse prej kot jasno, kdo bi lahko stal v ozadju domnevne sabotaže na plinovodih, za izgradnjo katerih so Rusija in njeni nekdanji evropski partnerji zapravili milijarde evrov.

Pristojni organi so pri ocenah in obtožbah za razliko od nekaterih politikov zaenkrat previdni. Poljski premier Mateusz Morawiecki je na odprtju novega plinovoda med Norveško in Poljsko denimo že dejal, da gre za sabotažo in naslednji korak v stopnjevanju konflikta v Ukrajini, čeprav za to zaenkrat še ni konkretnih dokazov. Da možnosti sabotaže ni mogoče izključiti, pa je navedla tudi danska premierka Mette Frederiksen. »Govorimo o približno treh mestih uhajanja, med katerimi je kar nekaj razdalje, zato si je težko predstavljati, da gre za naključje,« je pojasnila.

Tudi nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je danes izjavil, da gre za načrtne napade na infrastrukturo ter da v Berlinu zdaj že natančno vedo, da uhajanje plina »ni posledica naravnih dejavnikov, dogodkov ali utrujenosti materialov.« Glede na to, da dogajanje sovpada z odprtjem plinovoda med Norveško in Poljsko, nekateri zahodni analitiki opozarjajo tudi na možnost, da želijo v Kremlju nakazati, kako ranljiva je evropska energetska infrastruktura. Glede na zapletenost takšne operacije, v ozadju, v kolikor gre resnično za sabotažo, zagotovo stoji državni akter, dodajajo. Da bi dejanje zagrešila Ukrajina, se zdi skoraj neverjetno, saj bi s tem ogrozila nadaljnjo pomoč z Zahoda. Prav tako se zdi nemogoče, da bi za incidentom stala kakšna od članic Nata.

Da možnost sabotaže obstaja, so potrdili tudi v Moskvi, kjer so sicer dobave plina evropskim državam zaradi sankcij skoraj v celoti ustavili. Po njihovih navedbah tokratni incident ogroža energetsko varnost v Evropi. Iz Ukrajine medtem nepresenetljivo prihajajo sporočila, da za sabotažo stoji Rusija, ki da želi s tem destabilizirati Evropo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer dogajanje označil za »zelo zaskrbljujoče. Govorimo o poškodbah neznane narave na plinovodu v danski ekonomski coni.«

Eksplozije 

Danska je sicer nad območjem uhajanja plina uvedla majhno cono prepovedi letenja. Cevi naj bi se sicer nahajale na globini približno 50 metrov. Glede na posnetke danskih zračnih sil je uhajanje plina mogoče opaziti na morski gladini. Nad kot kaže najhuje poškodovanim delom enega od plinovodov gre za površino s premerom enega kilometra, mehurčke pa je opaziti tudi drugih dveh mestih uhajanja plina, poroča tiskovna agencija Reuters. Gre za obsežno uhajanje plina, ki pomeni znatno grožnjo. Ladje, ki bi plule na tem območju, bi lahko zaradi plina izgubile plovnost, hkrati je »morska gladina polna metana, kar pomeni povečano tveganje za eksplozije na tem območju,« je navedel direktor danske agencije za energijo Kristoffer Bottzauw. Oba plinovoda sta trenutno sicer zaprta, plinovoda Severni tok 2 zaradi invazije na Ukrajino namreč niso nikoli odprli, Severni tok 1 pa so zaradi sankcij zaprli Rusi, a pod pretvezo, da na njem odpravljajo težave. Tako iz plinovodov trenutno uhaja plin, ki se je še vedno nahajal v ceveh, po dogajanju v teh dneh pa zdaj ni več veliko upanja, da bi po plinovodu Severni tok 1 pred zimo znova stekla dobava plina.

Švedske in danske seizmografske merilne postaje so sicer v ponedeljek na območju plinovodov zaznale dve ločeni detonaciji, pri čemer signal, ki so ga zaznali, ne ustreza potresu, temveč signalom, ob eksplozijah. Po navedbah seizmologa Björna Lunda iz Švedske seizmološke mreže (SNSN) gre nedvomno za eksplozije. Moč ene od eksplozij naj bi po njegovih navedbah ustrezala uporabi do 100 kilogramov dinamita.