Slovenija

Vlada dopolnila predlog zakona o debirokratizaciji in ga poslala v DZ

Ljubljana, 20. 09. 2021 21.38 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
U.Z., STA
Komentarji
0

Vlada je na dopisni seji določila besedilo predloga Zakona o debirokratizaciji, ki ga bo poslala v DZ in s katerim nadomešča tistega, ki ga je DZ poslala 18. marca letos. Kot so pojasnili, so v novem gradivu črtane nekatere določbe in ažurirani podatki o trenutnem ministru za pravosodje, potrebna preštevilčenja in ažuriranje 69. člena, ki se nanaša na že veljavne predpise, ki se z dnem začetka veljavnosti tega zakona še niso začeli uporabljati, saj je v nekaterih primerih uporaba teh zakonov že nastopila.

V sredo bo v Državnem zboru na sporedu prva obravnava vladnega predloga zakona o debirokratizaciji, ki posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja. Med njimi je zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu iz leta 1996. Ker je bil zakon takrat sprejet z dvotretjinsko večino, je po opozorilu predsednika DZ Igorja Zorčiča tudi za njegovo razveljavitev potrebna enaka večina. To pomeni, da bo morala za potrditev zakona o debirokratizaciji glasovati dvotretjinska večina poslancev.

Takšni razlagi so oporekali v vladi in koalicijskih poslanskih skupinah. Poslanko SDS Alenko Jeraj je zanimalo, ali lahko predlog dopolnijo in iz njega izločijo zakon iz leta 1996, da bi ga lahko sprejemali z navadno večino. Vodja poslancev SD Matjaž Han je ob tem pripomnil, da koaliciji ne bi uspelo zbrati zadostne večine niti za sprejem takšnega dopolnila, zato je za vlado edina možnost, da zakon umakne in ga vloži na novo.

Poslanci bodo prvo obravnavo o predlogu zakona o debirokratizaciji opravili v sredo, za kar imajo rezerviranih sedem ur razprave.
Poslanci bodo prvo obravnavo o predlogu zakona o debirokratizaciji opravili v sredo, za kar imajo rezerviranih sedem ur razprave. FOTO: Bobo

Danes pa je vlada sporočila, da je na dopisni seji dopolnila predlog zakona."Cilj predloga zakona ostaja enak, to je izboljšati stanje v Sloveniji glede administrativnih ovir in konkurenčnega poslovnega okolja. Namen je poenostaviti življenje državljanom in poslovanje podjetjem ter s tem prispevati k znižanju stroškov in odpravljanju administrativnih ovir. Le zakonodaja, ki je najmanj obremenjujoča, izboljšuje konkurenčnost gospodarstva in odprtost trga, izboljšuje standard državljanov in povečuje transparentnost," so pojasnili v sporočilu za javnost.

Cilj zakona je v pravni red uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali nadaljnje kopičenje kategorije veljavnih predpisov, ki se ne uporabljajo, ter očistiti pravni red konzumiranih in obsoletnih predpisov za nazaj. Cilj zakona je odpraviti administrativne ovire, ki so ministrstvom doslej preprečevale slediti temeljnemu načelu debirokratizacije, ki se zasleduje tudi v tujih pravnih ureditvah, in sicer t. i. načelu "one in – one out". Kabinet predsednika vlade

Zapisali so, da predlog zakona vsebuje vsebinske ukrepe za debirokratizacijo, ki je zapisana kot eden izmed temeljnih ciljev vlade. V prvi sklop ukrepov sodijo spremembe in dopolnitve zakonov z enostavnimi rešitvami, ki ne zahtevajo sistemskih sprememb zakonodaje. V drugi sklop ukrepov sodijo prenehanja veljavnosti zakonov in na njih temelječih podzakonskih predpisov, ki se več ne uporabljajo.

Cilj predloga zakona je po besedah vlade prek krepitve spoštovanja načel pravne varnosti, varstva zaupanja v pravo in ter jasnosti in določnosti predpisov prečistiti slovenski pravni red ter v Republiki Sloveniji okrepiti vladavino prava. "Hkrati je cilj predloga zakona na zakonski ravni udejanjiti nenapisano ustavno načelo, da Ustava posameznikom dopušča vse, česar veljavni pravni red Republike Slovenije izrecno ne omejuje ali prepoveduje, kar je mogoče le tako, da se veljavni pravni red zameji tako po svojem obsegu kot po svoji časovni veljavnosti. Končni cilj uvedbe uradnega registra je pri posameznikih utrditi občutek, da so izven obveznosti, ki jim jih nalaga veljavni pravni red, svobodni v svojem ravnanju."

Namen je tudi okrepiti pomen ustavne določbe o vakacijskem roku in jo prilagoditi sodobnim razmeram informacijskega preobilja in digitalizacije. "V pravu po poteku vacatio legis velja domneva, da se je vsakdo lahko seznanil s sprejetimi zakoni, tako da se na njihovo nepoznavanje nihče ne more sklicevati oziroma nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje v primeru kršitev zakona (Ignorantia iuris nocet). V sodobnem času, ko je zakonov neprimerno več kot včasih in se tudi hitreje spreminjajo, pa je nerealno pričakovati, da bo ta domneva ohranila svoj prvotni pomen brez pomoči sodobne informacijske tehnologije, ki posameznikom omogoča, da lahko vsak čas na spletu preverijo vsebino pravnih norm, ki jih v danem trenutku zavezujejo, to je celotnega veljavnega pravnega reda. Po drugi strani pa ima država zaradi možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija, pozitivno dolžnost, da s pomočjo informacijske tehnologije svojim državljanom olajša dostop in pregled nad veljavnim pravnim redom Republike Slovenije."

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.