#intervju Jani Kovačič glasbenik, kantavtor, literat: Ljudje so vse bolj ozki in to imajo za vrlino
Glasbenik, kantavtor, literat, filozof, pedagog in še kaj bi se našlo. Študiral je filozofijo in sociologijo, »ker je to dobro za glavo«. Od leta 1982 uči, od leta 1993 na bežigrajski gimnaziji in še na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL). Vmes je v osemdesetih letih uredniško služboval v Cankarjevem domu. Takrat so v Ljubljano prišli koncertirat vsi velikani jazza. V KUD Trnovo je vrsto let vodil projekt Pijano bar in Akkustik teArter in bil kar nekaj let celo njegov predsednik. Ko so ukinjali KUD (in ga tudi ukinili), je predlagal, da postanejo verska skupnost in tako rešijo svoj obstoj. »Trnfest so bili naši obredi.« Tako jih ne bi mogli ukiniti, pa še davkov ne bi bilo treba plačevati. Prve komade (Škofl'ca, Otroci samohranilk, Žare Lepotec, Delam, Revolucija itd.) nekateri prepevajo še danes. Po skoraj petdesetih letih (natančno 47) nastopanja je čas za intervju v Dnevniku. Izdal je nekaj knjig (Jazz 1989, Tretjeoko 1993, Poklic mladost 2007, Knjiga 2009, Socialitete ino štoriali 2012, Agencija za človeške vire 2017) in plošč, omenimo le zadnje: Orfej iz pekla (2017), Kilt Roberta Burnsa (2022) in Giorgio Gaber(ščik) (2023). Še vedno nastopa, čeprav večina tega ne ve. Glede na obletnico ga bo mogoče slišati le še kakšnih dvajset let. Pohitite, tudi nam se čas izteka!
(Foto: Tomaž Skale)
Osmega februarja je bil v Cankarjevem domu koncert Vite Mavrič Kontra-Alba, ki se je pravočasno spomnila, da bost...