Pojavnost Iva Bana je "na prvi pogled povsem vsakdanja, a prav zaradi te 'navadnosti', videza slehernika, se lahko preoblikuje in prelevi v malone kogar koli. Seveda pa je pojavnost le platno, škarje imajo v rokah Banove nadarjenost, izkušnje in predanost, vse zavezani igralskemu poklicu," so v utemeljitvi zapisali v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk (DSR), ki podeljuje nagrado.

"Raznovrsten in pisan niz mojstrsko upodobljenih likov"
"Njegovo obličje različnih starosti in mnogoterih pojavnosti je nepogrešljiva nit, ki tke kulturno zgodovino tega prostora," so še zapisali, a ob tem poudarili, da Ban "ni kakšna oddaljena nedotakljiva ikona, je namreč eden tistih ljudi, ki jih na cesti spontano pozdravimo, saj se nam zdi, da ga osebno poznamo, da je del naših intimnih svetov." Kot so še dodali v DSR-ju, "tedaj pozdravljamo desetine njegovih metamorfoz, zaradi katerih se uvršča med velike filmske, gledališke, televizijske ali radijske igralce."

Ban ima za sabo ogromno množino filmskih vlog. Odigral jih je namreč več kot 50 – če pa temu dodamo še televizijske vloge, se število dvigne na več kot 70. Igralec se ponaša tudi s tem, da ga angažirajo številni režiserji različnih izrazov, poetik, generacij, provenienc. A kot piše v utemeljitvi, "najglasneje govorijo Banove izvedbe same – raznovrsten in pisan niz mojstrsko upodobljenih likov".

V DSR-ju so iz množice filmskih vlog Iva Bana posebej poudarili njegovo glavno vlogo v filmu Odpadnik, ki ga je leta 1988 režiral Božo Šprajc. Banu je ta vloga prinesla Stopovo nagrado igralec leta na 16. Tednu domačega filma v Celju in nagrado car konstantin na 23. Filmskih srečanjih v Nišu. Leta 1980 je v filmu Nasvidenje v naslednji vojni v režiji Živojina Pavlovića odigral prostodušnega Tujčka, v filmu Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica? Karpa Godine iz leta 1982 je odigral tovariša Jana. V komediji Moj ata, socialistični kulak iz leta 1987 pa je upodobil Vanča.

Ivo Ban se je rodil 19. maja 1949 v Slovenj Gradcu. Na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je leta 1972 zaključil študij dramske igre v letniku Ivana Jermana in Franceta Jamnika. Diplomiral je z vlogo Vladimirja v uprizoritvi igre Čakajoč na Godota Samuela Becketta, ki mu je prinesla študentsko Prešernovo nagrado.

Po začetkih na odru kmalu tudi že pred kamero
Po zaključku študija je nastopal v SLG-ju Celje in EG-ju Glej, zelo hitro ga je odkrila tudi filmska kamera. Od leta 1975 pa do upokojitve v letu 2016 je bil zaposlen v ljubljanski Drami, kjer je bil ves čas med vodilnimi igralci, med leti 2008 in 2011 pa je bil ravnatelj tega osrednjega slovenskega dramskega gledališča.

Ivo Ban je za svoje gledališke, filmske in tudi radijske vloge prejel številne nagrade. Med drugim so ga ovenčali s kar osmimi Borštnikovimi nagradami za igro, ki jih je okronal še z Borštnikovim prstanom in Sterijevo nagrado. Leta 1983 je prejel nagrado Prešernovega sklada za "stvariteljske razsežnosti v filmskih vlogah". Prav tako je prejemnik Župančičeve nagrade Mesta Ljubljana, Severjeve nagrade in nagrade zlata ptica ter več mednarodnih nagrad.

Tem lovorikam bo zdaj torej dodal še nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki nosi po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju in jo podeljujejo od leta 2014.