Naključni nakupovalec v Pekingu. Foto: EPA
Naključni nakupovalec v Pekingu. Foto: EPA

"Ne bomo sprejeli takšnega načrta iskanja izvora virusa, saj v določenih delih ni v skladu z zdravo pametjo in ne spoštuje znanosti," je povedal namestnik kitajskega zdravstvenega ministra Zeng Yixin.

Povedal je, da je bil osupel, ko je prvič prebral načrt WHO-ja, ker je v njem hipoteza, da je zaradi kitajskih kršitev laboratorijskih protokolov virus med raziskovanjem ušel iz laboratorija.

"Upamo, da bo WHO resno ponovno pregledal razmisleke in predloge kitajskih znanstvenikov ter ugotavljanje izvora covida-19 izvajal kot znanstveno vprašanje ter se znebil političnega vmešavanja," je dejal Zeng in pozval WHO, naj iskanje izvora koronavirusa razširi tudi na druge države.

Bela hiša stališče Kitajske označuje za neodgovorno in nevarno. Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je kritična do stališča Pekinga. "Njihovo stališče je neodgovorno in če smo iskreni, nevarno. Zdaj ni čas za izmikanje," je povedala.

WHO predlaga nadaljnjo preiskavo živalskih tržnic v okolici Vuhana. Foto: EPA
WHO predlaga nadaljnjo preiskavo živalskih tržnic v okolici Vuhana. Foto: EPA

WHO je v petek predlagal drugo fazo preiskave o izvoru koronavirusa na Kitajskem. Med drugim predlaga revizijo ustreznih laboratorijev in raziskovalnih ustanov, ki so delovale na območju izbruha virusa, prvič potrjenega decembra 2019. Poziva tudi k nadaljnjemu zaprtju živalskih tržnic v okolici kitajskega mesta Vuhan, kjer so virus prvič zaznali.

Svetovna zdravstvena organizacija je januarja letos, več kot leto po pojavu virusa, v Vuhan poslala ekipo neodvisnih mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi skupaj s kitajskimi kolegi preiskali izvor pandemije. Preiskava je bila ves čas tarča kritik, da je prepozna, nepregledna ter pod nadzorom Pekinga.

Poročilo so objavili konec marca, a niso še pripravili sklepov o prenosu novega koronavirusa na ljudi. Ugotovili so, da se je virus najverjetneje na ljudi prenesel z netopirjev prek neke druge živali, medtem ko je teorija o tem, da je nastal v enem od kitajskih laboratorijev, ocenjena kot "skrajno neverjetna".

V Pekingu cepljenih več kot 90 odstotkov odraslih

V kitajski prestolnici Peking je bilo sicer proti covidu-19 v celoti cepljenih že 90 odstotkov odraslih prebivalcev (17,7 milijona), so sporočile mestne oblasti.

Cepljenje odraslih v drugih velikih kitajskih mestih prav tako hitro napreduje. Mesti Šanghaj in Wuhan sta tako dosegli 80-odstotno oz. 77-odstotno precepljenost.

Na Kitajskem so sicer do zdaj razdelili 1,49 milijarde odmerkov cepiva, ni pa povsem jasno, koliko ljudi je bilo cepljenih v celoti.

Kitajska načrtuje do konca leta cepiti vsaj 70 odstotkov ciljnih skupin, je junija napovedal podpredsednik državne zdravstvene komisije Zeng Yixin.

  • "Žarek upanja": dve tretjini Indijcev s protitelesi?

V Indiji bi se lahko z novim koronavirusom okužili približno dve tretjini prebivalcev, je pokazala raziskava indijske vlade. V raziskavi so protitelesa proti koronavirusu odkrili pri 67,6 odstotka od 29.000 sodelujočih.

Izsledki raziskave, ki jo je junija in julija izvedel indijski svet za medicinske raziskave (ICMR), odražajo vpliv velikega porasta okužb aprila in maja, ko so v Indiji dnevno potrdili po 400.000 okužb in 4000 smrtnih žrtev s covidom.

Vodja ICMR-ja Balram Bhargava je ta teden dejal, da študija daje "žarek upanja". "Vendar pa ni prostora za sproščenost. Ohraniti moramo covidu primerno obnašanje," je poudaril.

Med sodelujočimi v raziskavi jih je bilo proti covidu-19 cepljenih samo 13 odstotkov. V državi, ki ima 1,3 milijarde prebivalcev, je skupno cepljenih okoli osem odstotkov odraslih.

Mural v milijonskem indijskem mestu Bangalore. Indija je vrhunec pandemije doživela v aprilu in maju, ko so dnevno potrdili tudi nad 400.000 okužb. Foto: EPA
Mural v milijonskem indijskem mestu Bangalore. Indija je vrhunec pandemije doživela v aprilu in maju, ko so dnevno potrdili tudi nad 400.000 okužb. Foto: EPA
  • Indonezija z rekordnim številom covidnih smrti

V Indoneziji pa so zabeležili rekordno število smrtnih žrtev bolnikov s covidom. V zadnjih 24 urah so zabeležili 1449 primerov smrti in 49.509 novih okužb. Skupno so v državi zabeležili že več kot tri milijone primerov okužb, od začetka epidemije pa je v Indoneziji umrlo 79.032 covidnih bolnikov.

Indonezija se trudi zaustaviti širitev virusa, ki se zaradi različice delta širi hitreje. V zadnjih tednih so okužbe preplavile bolnišnice na otokih Java in Bali. V torek je vlada delno zaprtje, ki ga je prvič uvedla v začetku tega meseca, podaljšala do 26. julija. Indonezija je na prvem mestu med državami v jugovzhodni Aziji po številu okužb in smrti.

Po poročanju portala, ki zbira podatke o poteku epidemije, LaporCovid-19, je več kot 2300 ljudi, ki so bili pozitivni na novi koronavirus, v zadnjem mesecu umrlo na domu med samoizolacijo. Bolnišnice so bile namreč zaradi prenatrpanosti prisiljene zavračati bolnike.

Doslej so v Indoneziji s cepivom proti covidu-19 cepili 43 milijonov prebivalcev, vendar je oba odmerka cepiva prejelo le 16.9 milijona ljudi. V državi prebiva 270 milijonov ljudi.

  • ZDA podaljšale zaprtje meje s Kanado in Mehiko

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v sredo sporočilo, da bo kopenska meja ZDA s Kanado in Mehiko ostala zaprta še najmanj mesec dni, ker pandemija covida-19 še vedno ogroža življenja in nacionalni interes ZDA. Zaprti bodo tudi prehodi na rekah in jezerih.

ZDA so podaljšale zaprtje meje najmanj do 21. avgusta. Foto: EPA
ZDA so podaljšale zaprtje meje najmanj do 21. avgusta. Foto: EPA

Odločitev ameriške vlade pomeni, da bo gibanje čez mejo do 21. avgusta omejeno le na nujna potovanja, tako kot je bilo vse od marca 2020.

Kanada je pred dnevi sporočila, da bo po 9. avgustu dovolila vstop v državo vsem cepljenim Američanom in imetnikom dovoljenja za delo in bivanje v ZDA, 7. septembra pa bo sprostila obiske tudi za cepljene državljane drugih držav. V ZDA in Kanadi so cepili okrog 50 odstotkov prebivalstva, v Mehiki pa 17 odstotkov.

Znižanje pričakovane življenjske dobe predvsem med temnopoltimi

V ZDA se je lani pričakovana življenjska doba predvsem zaradi pandemije covida-19 znižala za leto in pol, in sicer z 78,8 na 77,3 leta. To je največji padec pričakovane življenjske dobe v ZDA na letni ravni po drugi svetovni vojni, je sporočil Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC).

Pri moških je pričakovana življenjska doba s 76,3 leta, kolikor je znašala leta 2019, v letu 2020 padla na 74,5 leta. Pri ženskah pa je padla z 81,4 na 80,2 leta.

Največji je bil padec življenjske dobe med Latinskoameričani in temnopoltimi. Med Latinskoameričani je življenjska doba padla z 81,8 na 78,8 leta predvsem zaradi koronavirusa. Med temnopoltimi Američani je padla s 74,7 na 71,8 leta, med belci pa z 78,8 na 77,6 leta. Med temnopoltimi pričakovana življenjska doba ni padla za toliko vse od časov velike gospodarske krize v 30. letih prejšnjega stoletja.

V ZDA je lani umrlo 3,3 milijona ljudi, od tega jih je 11 odstotkov umrlo s covidom-19. Približno 80 odstotkov smrti zaradi koronavirusa je bilo med starejšimi od 65 let. Covid-19 je bil tretji najpogostejši vzrok smrti med Američani, in sicer za srčnimi obolenji in rakom. Sledijo nenamerne poškodbe, kap, kronične bolezni dihal, Alzheimerjeva bolezen, sladkorna bolezen, pljučnica in bolezni ledvic.