Ko je prejšnja negovalka Eugeniji Carl iznenada sporočila, da ne more več skrbeti za njeno 85-letno mamo, ki ima demenco, je morala Carl v enem samem popoldnevu najti zamenjavo. "Ob 14. uri je prejšnja negovalka ugotovila, da to delo ni zanjo in sem do večera morala najti drugo, ker sem naslednji dan urednikovala triurno oddajo v živo" je povedala Carl, ki je do nove negovalke prišla po priporočilu ene od negovalk, ki oskrbuje nekega drugega starostnika in ima prijavljeno dopolnilno dejavnost. Kot je še poudarila, je usposobljeno negovalko zelo težko dobiti, zato jih veliko dela povsem na črno. "Agencije pa so tudi svojevrsten fenomen. Posredujejo ti ženske, najpogosteje uvoženo delovno silo, vzamejo si ogromne provizije tako od oskrbovalk kot od družine. In to mesečno," je ugotovila Carl.
Ko je bila v bližini je negovalka njene mame delovala kot zaupanja vredna, izkušena, kompetentna, srčna, sočutna. "Žvrgoli od dobrote, empatičnosti, pozitive, naklonjenosti. Gledaš, kako objame, k sebi privije, poljubčka tvojega starša, ubesedi svojo skrb zanj," je opisala novinarka. Po dveh tednih pa je opazila spremembe. "Starš pripoveduje, pokaže, se boji ostati sam s to osebo, vse pogosteje joče, se trese, težko te izpusti, ko prideš na obisk ... Potem te opozorijo še sosedje, da nekaj v hiši ni v redu," je zapisala Carl. Mama ji je povedala, da jo je negovalka udarila, a ko je negovalko soočila s tem, je ta to zanikala. Ker je potrebovala dokaz je prišla k mami nenapovedano in dogajanje posnela. "Vstopiš v hišo starša naključno, potiho. Kričanje, zmerjanje, poniževanje. Starš, ki se na kavču trese in joka," je zapisala Carl, ki je negovalko, ki je, kot je zapisala njeno mamo udarila, dušila, nadirala, žalila in poniževala, nemudoma odslovila in na policijo podala kazensko ovadbo.
Kako je pri nas urejena pomoč na domu?
Pomoč na domu, ki se izvaja kot ena izmed socialno varstvenih storitev na domovih starostnikov, sodi pod pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enakih možnosti. Izvajalci pomoči na domu so nekateri domovi za starejše, nekateri centri za socialno delo in zasebniki. Ti za svoje delo potrebujejo bodisi koncesijo, ki jo lahko podeli občina, bodisi dovoljenje ministrstva za delo s predhodnim pozitivnim mnenjem Socialne zbornice Slovenije. "Občine pomoč na domu tudi sofinancirajo, najmanj v višini 50 %, v povprečju pa preko 70 % celotnih stroškov. Povprečna cena storitve znaša med 5 in 6 evrov na uro," piše na spletni strani MDDSZ. Tisti, ki jim občine ne podelijo koncesij, lahko pomoč na domu izvajajo na podlagi dovoljenja za delo, ki ga izda MDDSZ. A v tem primeru je cena za najmanj 50 odstokov višja. "In tu trčimo v trenutni vsesplošni problem, da kadra ni. Potrebo po teh storitvah so vedno večje in si ljudje najemajo tudi dražje storitve. Žal pa tudi nepreverjene oskrbovalce, kot je bilo v primeru novinarke Carl," je pojasnil generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Vilko Kolbl. V Socialni zbornici so zato prepričani, da bi morala nad tem področjem bdeti država in ne občine, podobno kot za pridobivanje koncesij institucionalnega varstva starejših oz. domov za starejše. "S tem bi preprečili zlorabe s strani nekvalificirane delovne sile na tem področju," je prepričan Kolbl.
Nadzor nad izvajanjem oskrbe in nege tako v domovih za starejše kot tudi na domu izvajata socialna in zdravstvena inšpekcija. "Socialna inšpekcija opravlja inšpekcijske preglede pri izvajalcih socialno varstvenih storitev. Na področju varstva starejših so to izvajalci institucionalnega varstva v več oblikah, izvajalci pomoči na domu kot socialna oskrba na domu in izvajalci socialnega servisa, ki pa so javni socialno varstveni zavodi, koncesionarji in izvajalci z dovoljenjem za delo. Prav tako v pristojnost sodijo tudi izvajalci, ki opravljajo katero od naštetih storitev, pa niso vpisani v register pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve," je pojasnila Jerca Preskar s Socialne inšpekcije, a kot opozarja Kolbl je socialnih inšpektorjev odločno premalo. "Opravljajo redne in izredne nadzore, a zaradi pomanjkanja inšpektorjev izrednih nadzorov ne zmorejo," je povedal Kolbl. Zdravstvena inšpekcija pa je pristojna za nadziranje patronažne zdravstvene nege, ki jo izvajajo zdravstveni delavci. A kot so opozarjajo na ministrstvu za zdravje ZIRS ni pristojna za nadzorovanje nasilništva. "Pri tem gre za namreč za storitev kaznivega dejanja, za obravnavo katerega je pristojna policija. V primeru sicer, da bi zdravstveni inšpektorat pri opravljanju inšpekcijskih nadzorov naletel na sum storitve kaznivega dejanja nasilništva, bi o tem obvestil organe pregona oziroma podal kazensko ovadbo," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
"Negovalca je težko dobiti"
Na spletni strani MDDSZ je objavljen seznam 57 zasebnikov in javnih zavodov, ki nudijo pomoč na domu. A velikokrat je na pomočnika potrebno čakati, saj kadra močno primanjkuje. "Kot nam poročajo uporabniki, je težko dobiti negovalce, tako v okviru uradnih institucij oziroma podjetij kot tudi sicer. Zato iščejo pomoč po različnih poteh, tudi na črnem trgu. Problem pri formalnih negovalcih je lahko tudi cena, ki je velik del upokojencev ne zmore plačati," nam je zaupala predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Svojci zato iščejo druge poti, na družbenih omrežjih ali pa preko priporočil prijateljev in znancev. Ena takih skupin je denimo Oskrba in pomoč na domu na družbenem omrežju Facebook, kjer posamezniki dnevno objavljajo, da nudijo ali pa da potrebujejo oskrbo na domu. A kako vedeti, da je oseba, ki jo izberemo, vredna zaupanja? "Preveriti osebo, ki bo negovala svojca, ni enostavno, posebej ker ljudi za oskrbo in/ali zdravstveno nego ni dovolj na tržišču. Če že v izhodišču oskrbovalec ali negovalec, medicinska sestra kaže nenavadno vedenje (npr. poljubljanje starejšega, za katerega naj bi skrbel, kar ni običajno v našem kulturnem okolju), je potrebna previdnost. Zlorab je več vrst; lahko so tudi materialne (npr. kraja vrednih predmetov, denarja, bančnih kartic) ali kakšne druge vrste nasilja, celo spolne narave. Sploh ker področje ni urejeno in deluje črni trg," je pojasnila Darinka Klemenc iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pričakuje, da bo to problematiko rešila ureditev dolgotrajne oskrbe, ki bo morala zagotoviti tudi dostojno plačilo in ustrezne kadrovske normative izvajalcev. Delovanje na t.i. črnem trgu varuh odločno obsoja in poziva pristojne institucije, da to preprečijo.
Da bi to področje uredili, so na Ministrstvu za zdravje in v Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) dali pobudo o pripravi nove Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za poklic negovalec. "Ta je bil s strani Centra RS za poklicno izobraževanje skupaj s socialnimi partnerji pripravljen in tudi potrjen s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Omenjeni NPK opredeljuje 480 ur obveznega izobraževanja in usposabljanja s preizkusom znanja in usposobljenosti ob zaključku. Na potezi je Ministrstvo za zdravje, ki mora opredeliti pogoje za izvajanje programa in izdelati razpis," je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Na ministrstvu za zdravje datuma razpisa še nimajo, kot so pojasnili, se vsebina dolgotrajne oskrbe prenaša na nov resor in morajo določne vsebine uskladiti z drugimi deležniki. Zdi se torej, da področja do sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi ne bo možno urediti.
Med vzroki za nasilje nad starejšimi tudi pomanjkanje empatije
Večina negovalcev in oskrbovalcev svoje plemenito delo opravlja z veliko skrbnostjo. Podatkov, ki bi prikazovali nasilje, zlorabe ali druga dejanja, kjer bi bili žrtve starostniki, storilec pa oseba, ki naj bi skrbela za tega starostnika (npr. negovalec), na policiji ne vodijo. Imajo pa evidenco najpogostejših kriminalnih dejanj, v katerih so bile oškodovane osebe, starejše od 64 let. Med njimi so med drugim nasilništvo, lažja telesna poškodba, huda telesna poškodba, goljufija, izsiljevanje in grožnja. V letu 2022 je policija obravnavala 1917 kaznivih dejanj, v katerih je bilo oškodovanih 4112 oseb starejših od 64 let.
Nasilje negovalnega osebja je po mnenju psihologa Alena Sajtla z Inštituta Antona Trstenjaka za za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje posledica neurejenosti tega področja. "Kot vsi vemo, pomanjkanje kadra v dolgotrajni oskrbi ter velikokrat težki delovni pogoji vodijo preobremenjenost in izgorevanje še tako dobrih delavcev. Izgorelost, preobremenjenost in posledično pomanjkanje možnosti za izobraževanje in pogovor, pa so eni od glavnih dejavnikov za nastanek nehotenega nasilja," je prepričan Sajtl. "Eden od vzrokov je, da za delo s starejšimi ljudmi ni ustrezen vsakdo. Poklice v zdravstveni negi in oskrbi starejših so popolnoma razvrednotili; za začetek je na potezi minister za zdravje, ki ne podpiše kadrovskih normativov za zdravstveno nego. Nujno je potrebno takoj urediti dostojno plačilo za vse zaposlene na teh deloviščih, ki množično bežijo iz poklica, novih pa ni. In jih najbrž pod temi pogoji tudi ne bo. Takšna je situacija v mnogih državah EU in po svetu," pa je opozorila Klemenc in ponazorila, da v domovih starejših delajo ljudje pod minimalcem, delo je psihofizično zahtevno, v treh turnusih, ob vikendih, praznikih. "Ni več mogoče popolniti ekip, zato zmanjšujejo število postelj in trenutno jih je v državi že okoli 300 praznih, to je v obstoječih domovih, nekaj novo zgrajenih domov pa sploh ne morejo odpreti, ker ni kadra," je kritična Klemenc.
Vzrok za nasilje s strani negovalnega oseba pa je lahko tudi to, da nimajo empatije in spoštovanja do starejše osebe ali pa jim manjkajo znanje in izkušnje. "Del sposobnih ljudi odide, oskrbovalne službe pa neredko prevzemajo ljudje v socialnih stiskah, ki pogosto drugega dela ne dobijo. Običajno se zadovoljivo usposobijo za samo oskrbovalno storitev ne pa tudi za odnosno, človeško raven oskrbe, kako primerno komunicirati s starim človekom in upoštevanje edinstvenosti vsakogar," meni Sajtl.
"Svoje včasih doprinese še slabo vodenje timov, zavodov, vključno z nedorečeno organizacijsko kulturo. In smo spet pri nasilju (tudi nad zaposlenimi, svojci in obratno), šikaniranju, ignoriranju potreb zaupanih nam ljudi. In to za visoko ceno oskrbe, ki jo ljudje, svojci plačajo za dostojno oskrbo stanovalcev ali tistih, ki živijo v domačem okolju. V bistvu gre za nek začaran krog, ki ga lahko prekine politika," pa meni Klemenc.
Kako prepoznati nasilje nad starejšimi?
Vsaka od oblik nasilja ima svoje znake, meni psiholog Alen Sajtl z Inštituta Antona Trstenjaka. "Tako je najkoristnejši nasvet, da ob redni komunikaciji svojci spremljajo tudi vsakršne spremembe v vedenju starejših svojcev. Ali so se iznenada začeli umikati vase, so bolj vzkipljivi, so manj optimistični in podobno. O teh spremembah se lahko s starejšimi pogovorijo, kolikor dopuščajo možnosti," svetuje Sajtl. "Reakcije svoje mame je Eugenija Carl lepo opisala. Naj se seznanijo z osnovnimi vrstami in značilnostmi nasilja nad starejšimi, tudi kako in kje iskati pomoč. V vsakem primeru je potrebno povzročitelja prijaviti," je povedala Klemenc.
Osebe z demenco težje povejo, da so žrtve nasilja, zato morajo biti svojci pozorni na spremenjeno vedenje, odklanjanje hrane, nemirno spanje, je povedala Lukič Zlobec. "V kolikor je potrebna tudi telesna nega, lahko pregledajo, ali so kje vidne spremembe na koži ali na lasišču, ki bi lahko bile posledice nasilja. V takem primeru je dobro opraviti posvet z izbranim zdravnikom, ki bo najbolj objektivno ocenil, če gre za poškodbe ali za morebitno bolezensko stanje", je še opozorila Lukič Zlobec.
Starejši nasilje prikrivajo
Dodatna težava je, da starejši praviloma ne poročajo o nasilju, pravijo na Socialni inšpekciji, saj dosedanje obravnave prijav za inšpekcijske nadzore ne vsebujejo takih očitkov. "Očitki iz prijav se nanašajo na izvajanje storitev (strokovnost, pogostost glede na vrsto oskrbe ipd.). Najbližje možnemu psihičnemu nasilju se v prijavah približajo posamezni občasni očitki o neustrezni komunikaciji ali odnosu koga od osebja (neprijaznost, odrezava komunikacija, žaljivost ipd.), kar sodi na področje spoštovanja etičnih načel zdravstvenega ali socialno varstvenega osebja, za kar so pristojna strokovna častna razsodišča," je pojasnila Jerca Preskar in dodala, da je bilo v dosedanji 18-letni praksi inšpekcijskih nadzorov v nekaj prijavah, med drugim, navedeno tudi nasilje med uporabniki, tako fizično, kot tudi psihično. "To rešujejo strokovne službe pri izvajalcih, skladno z internim aktom hišni red, ki je usklajen s predpisi socialnega varstva," je še povedala Preskar.
Po mnenju Alena Sajtla nasilje starejši prikrivajo iz različnih razlogov: "Običajno jih je svojca strah in se bojijo maščevanja, tega da bodo morali v ustanovo ali pa bodo izgubili ekonomsko neodvisnost. Prisoten je sram, da se jim to sploh dogaja, pogosto se čutijo tudi krive in so prepričani, da so si ravnanje svojca zaslužili. Včasih pa se dejansko sploh ne počutijo zlorabljene ali pa o zlorabah zaradi kognitivne motnje ne znajo govoriti. Ključen korak je, da žrtev nasilja najde osebo, ki se ji lahko zaupa. S tem korakom se olajša in hkrati lahko že sproži proces reševanja," je zatrdil Sajtl.
"Videonadzor je smiseln, kadar je oseba z demenco sama doma in jo lahko spremljamo, ko nas ni doma"
Eugenija Carl je svojcem na podlagi svoje izkušnje svetovala, naj namestijo kamere. Videonadzor doma za osebno ali domačo uporabo je sicer dovoljen, določila o varstvu osebnih podatkov pa se zanj ne uporabljajo. A kot opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik snemanje lahko pomeni "občuten in prekomeren poseg v zasebnost tako oskrbovanca kot tudi oseb, ki izvajajo nego na domu." Posamezniki morajo biti po besedah informacijske pooblaščenke o snemanju obveščeni, zaščiteno mora biti njihovo dostojanstvo. "Poleg tega lahko posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino," je še dodala Prelesnik.
Da je video nadzor v kombinaciji z e-oskrbo lahko primerna dopolnilna rešitev, ko starejši svojci živijo sami, pa meni Sajtl, ki ob tem opozarja, da tak način nadzora sproža pomisleke ob zakonu o varstvu osebnih podatkov, pa tudi etične pomisleke. "Zaupanja, odnosov, potrebnega znanja ne moremo reševati z nadzorom. To vedno znova neuspešno poskušajo totalitarni sistemi, vendar so posledice kontraproduktivne," je povedal in dodal, da popolne rešitve ni, "zagotovo pa je ključna izbira oskrbovalca na domu, ki naj bo temeljita in če je le možno temelji na priporočilih ljudi, ki jim zaupamo."
"Videonadzor je smiseln, kadar je oseba z demenco sama doma in jo lahko spremljamo, ko nas ni doma. Seveda ji moramo to na primeren način pojasniti - da ji bo to v pomoč, da nas lahko pokliče in jo bomo slišali," pa meni Lukič Zlobec. V Združenju Srebrna o videonadzoru še niso sprejeli stališča. "Četudi pridobimo privoljenje starostnika, je snemanje v osnovi nehumano, nemoralno in neetično početje," pa meni Klemenc, ki vidi rešitev trenutnih razmer v večji veljavi poklicev v zdravstvu in sociali. "Poklicem, katerih rdeča nit je celovita skrb za sočloveka. Brez teh številnih ljudi, ki imajo vsaj malo sposobnosti empatije – vživljanja v sočloveka – družba počepne, četudi je še tako bogata," je prepričana Klemenc. Pomanjkanje negovalcev je opazno povsod v razvitem svetu, zato marsikje 'uvažajo' negovalke iz tujine, tudi iz azijskih držav, je dejala Lukič Zlobec. "Rešitve so v usposabljanju negovalcev in v preverjanju njihovega dela. To pa je možno le, če delujejo pod okriljem nekega podjetja ali zavoda. Takšnih zavodov je vedno več, vendar so tudi cene njihovih uslug visoke in marsikomu nedostopne,” je še zaključila Lukič Zlobec.
Z nasiljem nad starejšimi se srečuje tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da so največji garant za varnost starejših previdnost in skrb svojcev. "Pomembno je, da si ob zaznanih primerih nasilja ne zatiskamo oči, temveč ukrepamo," je poudaril Svetina. Če želimo zmanjšati pojavnost nasilja nad starejšimi, moramo izobraziti poklicne skupine, ki delajo s starejšimi, razvijati socialne preventivne dejavnosti in oblikovati skupine za samopomoč, kjer jih še ni, je še pozval varuh.
