Tujina

Življenje na 22 kvadratnih metrih: 'Tukaj človek lahko znori'

Petrinja, 24. 01. 2023 09.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Barbara Bašič
Komentarji
110

Dve leti sta minili od tistega usodnega decembrskega dne, ko je potresni sunek nekaj minut čez poldan za vedno spremenil življenja Petrinjcev. Sedem družin je ostalo brez svojih ljubljenih, med njimi je komaj nekaj dni po dopolnjenem 13. rojstnem dnevu nehalo biti srce deklice. In kakšna je Petrinja danes, ko teče že tretje leto od rušilnega sunka, ki je zemljo tresel 20 sekund? Več kot 1600 ljudi še vedno vsako noč preživi v zabojnikih pred svojimi hišami, ker se bojijo spati med štirimi stenami. 220 pa jih živi v kontejnerskih naseljih na le nekaj kvadratnih metrih, ker jim je potres vzel vse.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Obnova Petrinje še vedno stoji
    06:49
    Iz SVETA: Obnova Petrinje še vedno stoji
  • Iz SVETA: Reportaža iz Petrinje dve leti po potresu
    06:59
    Iz SVETA: Reportaža iz Petrinje dve leti po potresu

Na lastne oči smo se želeli prepričati, kako okreva Petrinja, mesto, ki je od hrvaške prestolnice oddaljeno le dobrih 50 km. Z ekipo smo se tja odpravili v zasneženem jutru. Med potjo smo razmišljali, kakšne slike in zgodbe ljudi nas bodo pričakale in čeprav smo vedeli, da obnova ne napreduje najbolje, smo optimistično upali, da je drugače. Vendar nas je kruta resničnost udarila v trenutku, ko smo se začeli približevati Petrinji. Na levi in desni smo lahko videli hiše, ki so poškodovane, pa naj je šlo za poškodovane strehe, dimnike ali fasade. Najbolj žalosten pa je bil pogled na dvorišča hiš, kajti pred skoraj vsako se nahaja zabojnik. V teh zabojnikih ljudje skoraj vsako noč prespijo in tako je že dobri dve leti. Strah pred rušilnim potresom je v krajih, kjer se tla še vedno iz dneva v dan tresejo, prevelik, da bi oči zatisnili v lastni hiši, ki je potres pred dvema letoma ni uničil. 

S cmokom v grlu se zapeljemo do kontejnerskega naselja. Eno od dveh naselij stoji na nekdanjem Sejmišču. Zabojnik poleg zabojnika, pred vsakim pa delček domačnosti v obliki rož v lončkih ali vrtnih palčkov, česar koli, kar ljudem skuša barvati sive dni. Tam srečamo Aleksandro David, ki v bližnjem zabojniku pomaga deliti hrano. Z nasmehom na obrazu, čeprav je njeno življenje že dve leti postavljeno na glavo, nas popelje do svojega začasnega doma. Na 22 kvadratnih metrih je celo njeno življenje. V rušilnem potresu je izgubila vse, razen dokumentov in oblačil, ki jih je imela na sebi. V zabojniku ima majhno kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico s straniščem na počep in tu je dan enak dnevu. Razmere so obupne, vlaga, plesen, tanke stene, vpitje, prepiri, tukaj človek lahko znori, razlaga. 

Le nekaj zabojnikov stran obiščemo družino Nikolić. V zabojniku živijo štirje družinski člani, dva majhna otroka nas z radovednimi očmi, kot jih imajo mali otroci, sprejmeta medse. Deklica Nikolina nas odpelje v prostor, kjer kuhajo, spijo in jejo. Njena babica je v času našega obiska ravno mesila kruh. Prostor je prepojen z vsemi možnimi vonjavami, otroci jokajo, mama Svetlana pa razlaga, da na tak način ne morejo več živeti. To je mučenje, čeprav smo veseli, da imamo kam z otrokoma, ko se nam je najemniško stanovanje v mestnem jedru porušilo kot hišica iz kart, dodaja.

Tako kot živita ti dve družini, živijo tudi ostali prebivalci kontejnerskega naselja.

Zgodbe so enake, menjajo se samo glavni igralci, razlagata gasilca, ki sta tistega usodnega 29. decembra bila prva v središču mesta, kjer so se hiše rušile ena za drugo. V naselju se dobimo s poveljnikom gasilske enote Petrinja Zvonimirjem Ljubičićem. Grozni so občutki, razlaga, ko ne veš, koliko gasilcev je poškodovanih in koliko mrtvih, saj je potres odrezal vse komunikacijske linije. Bili smo odrezani od sveta, nismo mogli poklicati niti kolegov gasilcev iz sosednjih mest, hiti razlagati gasilec Miroslav Krčelić, ki je skupaj s kolegi izvozil med prvimi: "Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko smo se peljali mimo moje družinske hiše. V tistem trenutku sem rekel fantom, ustavite, moja hiša je porušena. S težavo sem vstopil na dvorišče, z strahom iskal mamo in sestro, ko sem videl, da sta živi in celi, sem jima rekel, ostanita zunaj, jaz moram dalje."

"Kot profesionalni gasilec si šolan za takšne situacije, ampak ko vidiš, da besnenje narave uniči tudi tvojo družino, ne moreš ostati ravnodušen. V tistem trenutku mi je bilo pomembno, da sta mama in sestra živi, to mi je dalo moč, da sem lahko reševal druge." To so trenutki groze, trenutki obupa in nemoči. In v takšnih trenutkih ti ljudje živijo že tretje leto.

Iz naselja nas je pot vodila v strogo mestno jedro. Prizore bi lahko opisali, kot da smo na vojnem območju, v mestu duhov. Razbite trgovine, porušene strehe, vse je ostalo takšno, kot je narava uničila. Z ekipo se spogledamo in v mislih imamo enako vprašanje: Kaj gre narobe, da obnova stoji? Da ljudje še vedno nimajo strehe nad glavo, da toliko ljudi še vedno živi v zabojnikih? "Področje Banovine, kamor sodi Petrinja, je bilo že prizadeto v vojni, mesto je bilo porušeno, ampak smo ga obnovili in verjamem, da nam bo sedaj uspelo ponovno." S temi besedami nas v svojo pisarno pospremi županja Petrinje Magdalena Komes, ki je županovanje prevzela pred dobrim letom in pol, potem ko je zamenjala zaradi korupcijske afere odstavljenega župana.

Moje prvo vprašanje je bilo, kaj gre narobe, da se obnova ne začne. Županja mi prikima. "Narobe gre veliko stvari, vendar vam zagotavljam, letošnje leto bo za Petrinjce boljše. Čez dobra dva tedna se bodo začeli prvi premiki, ki bodo vidni domačinom," hiti razlagati županja. "Sedaj smo z mojimi sodelavci delali noč in dan, da smo lovili vse potrebne roke za urejanje dokumentacije, saj se bo del obnove financiral tudi iz evropskih sredstev. Kot veste, je premier Plenković zamenjal ministra za gradbeništvo, in verjamem, da bo sedanji minister pospešil postopke, da se bo obnova končno začela." Komesova se zaveda, da so ljudje siti praznih obljub, da je težko živeti dan za dnem na le nekaj kvadratnih metrih. "Ljudi je treba preseliti iz zabojnikov, treba je obnoviti mesto, na katerega smo Petrinjci ponosni."

Obnova ne bo šla čez noč, se zavedajo vsi, tako stanovalci v zabojnikih in gasilci kot tudi birokrati, ki za razliko od ljudi, ki so ostali brez vsega, živijo na toplem in suhem. Država se je odločila, da bo zgradila stanovanja za ljudi, ki so ostali brez vsega. Trenutno se v Petrinji gradi osem zgradb s 128 stanovanji. 

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (110)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ribarezeracirep
25. 01. 2023 09.18
+4
Brez potresa v Ljubljani - živim na 30 m2, za katere plačujem pol plače. Ja, je kaotično, in lahko znoriš. Se strinjam.
zelenooka
25. 01. 2023 09.06
+1
Daleko od očiju, daleko od srca... Nažalost prepogosto mali ljudje ostanejo sami s svojimi težavami...
Janez 1.
25. 01. 2023 08.34
+0
Pripelte si jh v LJUBLJANO
Janez 1.
25. 01. 2023 08.31
-1
Pridite na DOLENSKO pa boste videli
Janez 1.
25. 01. 2023 08.29
-1
Kako je pa pri nas
Misika1967
24. 01. 2023 21.20
+1
Ocitno imamo mi doma vse porihtano,spomnimo se Posocja ko smo po potresu morali vsi prispevat pa kaj so naredili??? Se danes ni pojasnjeno kam so odsli penezi. Sramota
User416781
24. 01. 2023 21.18
+0
…če bi imeli zavarovane nepremičnine, jim ne bi bilo treba tega trpeti.
JoniBravo
24. 01. 2023 20.54
-4
V hongkongu zivijo na 4m2 pa ne vidim reportaz
JoniBravo
24. 01. 2023 20.53
-2
Naj uživajo.
optimist11
24. 01. 2023 20.21
+4
Kaj nam hočete povedati. Da mi še dobro živimo? Smilijo se mi ti ljudje, ampak za njih je odgovorna CRO vlada. Lahko bi opozorili na njihovo bedo, ampak to se da povedat v kratkem sporočilu.
Tone 12345
24. 01. 2023 20.02
+7
Jaz sem prav v redu živel v 20 m 2 garsonjeri!!imel sem tv kopalnico wc in kuhinjo kaj potrebuje človek več in topel kotiček za preživetje!!drugega človek ne rabi kakor musk in ostali!za koga le!!??
AlexReal
24. 01. 2023 19.29
+13
Lepo , da nas zanimajo hrvaški državljani. Kaj pa naši, na primer upokojenci , ki životarijo s par stotaki in krpajo mesec z mesecem ? In katere vlada nateg.... ko jih prikrajša še za tistih par odstotkov, medtem ko se življenjski stroški 41 ali 50 odstotkov višji ??
shadow_777
24. 01. 2023 17.39
+0
Obstaja tudi zavarovanje za katero nekateri plačujemo. Da potem ne pričakujemo od države novo hiŝo.
Nightrider
24. 01. 2023 17.49
+4
Ob potresu dobis od zavarovalnice tisto stvar pa zavaruj kolikor hoces.
Dinho8O
24. 01. 2023 16.58
+4
Otroci delajo ze tako reven narod obubozan.
100slovenc
24. 01. 2023 15.39
-5
Raje pisite o nasi nesposobni vladi
barjagula
24. 01. 2023 16.47
+9
reaf
24. 01. 2023 15.39
+11
Uvažate bedo... če bi malo pogledali okoli sebe bi identično situacijo našli pred svojim nosom!!! Kaj mene briga Rvačka ...
Berth
24. 01. 2023 19.14
+4
Slovenija in Hrvaška sta svetlobna leta narazen. Zadnjič sem prebral dober komentar Avstrijca. Ko zapelje preko meje v Slovenijo, ne opazi posebne razlike. Ko prevozi še mejo s Hrvaško, je razlika kot noč in dan.
St. Gallen
24. 01. 2023 19.52
-1
kaj bi sele rekel Avstrijc za Svico, ko ze nemske ceste hvali...
100slovenc
24. 01. 2023 15.39
+4
Kaj jokate 25 m2 je vrh glave,aja vi bi hiše z 160m2+
anabanana
24. 01. 2023 15.27
+18
Tudi slovenci živimo na 25m2, pridite pogledat😲
Berth
24. 01. 2023 19.16
+3
Nakladanje ti gre dobro od rok. Članek govori o tem, da je državi malo mar za ljudi. Denar je poniknil, naredili niso in ne bodo nič.
_Heisenberg_
24. 01. 2023 14.56
+11
Verjamem, da je res tezko. Imajo pa vsaj za trenutek kje biti. Ampak ja, tezko je.
Krneki 00
24. 01. 2023 14.35
+10
žalostno vendar se naj kar navadijo ker očitno so tile kontejnerji njihove nove hiše.....denarja ne bodo zbrali za nove verjetno nikdar več...