REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Savdska Arabija in Iran: Zgodovinski dogovor, ki ga je omogočila Kitajska, ima svoje poražence in zmagovalce

Savdska Arabija in Iran: Zgodovinski dogovor, ki ga je omogočila Kitajska, ima svoje poražence in zmagovalceDiplomatski uspeh Pekinga. Vir: Xinhua

Zgodil se je še en zunanjepolitični prelom usodnih razsežnosti, ki so ga zahodni mediji uvrstili med zgolj »navadne« novice, čeprav je daleč od tega.

Regionalna tekmeca Iran in Savdska Arabija se namreč po letih napetosti strinjata, da bosta obnovila vezi.

Dogovor, po katerem bosta državi znova odprli veleposlaništva v prestolnicah druge države, je bil sklenjen med srečanjem na Kitajskem in objavljen v petek v skupnem sporočilu.

Da sta se velika rivala Iran in Savdska Arabija dogovorila za obnovitev diplomatskih odnosov je dramatičen preboj, ki pa ga je s svojim posredovanjem omogočila Kitajska. Gre pa za še en dokaz, da moč ZDA v mednarodnih odnosih upada, moč Kitajske pa raste. In pri tem vidimo, da kitajska diplomacija za razliko od Zahoda (ki mu pripada tudi Slovenija) spore med državami ne poglablja – pač pa gasi.

Dogovor, po katerem bosta državi znova odprli veleposlaništva v prestolnicah druge države, je bil sklenjen med srečanjem na Kitajskem, kar je spodbuda za prizadevanja Pekinga, da konkurira Združenim državam kot mirovni posrednik na svetovnem prizorišču.

Sporazum bi lahko tudi zavrl sedanja prizadevanja Izraela za normalizacijo odnosov z arabskimi sosedami.

Kot piše v skupnem sporočilu Teherana, Riada in Pekinga, ki ga je objavila savdska tiskovna agencija, so pogovori potekali zaradi »skupne želje po reševanju nesoglasij med njimi z dialogom in diplomacijo ter v luči njihovih bratskih vezi«.

Bližnjevzhodna regionalna tekmeca Iran in Savdska Arabija sta se v Pekingu dogovorila, da bosta obnovila diplomatske vezi in znova odprla svoja veleposlaništva.

Kako vidijo ameriškega predsednika na družbenih omežjih?
ZDA ima s Savdsko Arabijo vse slabše odnose, nanjo pa velikokrat pritiska zaradi cene nafte: Kako vidijo ameriškega predsednika na družbenih omežjih? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

S tem naj bi dosegla velik napredek v njunih večletnih prizadevanjih za normalizacijo razmer, potem ko sta državi leta 2016 prekinili diplomatske vezi.

V izjavi so zapisali, da sporazum vključuje vzajemno potrditev spoštovanja suverenosti obeh držav in nevmešavanja v notranje zadeve.

Državi sta se tudi zahvalili Kitajski za gostovanje in podporo pri pogajanjih. Prav tako sta se zahvalili Iraku, ki je od aprila 2021 gostil več krogov pogovorov med Iranom in Savdsko Arabijo. V Bagdadu so medtem že pozdravili dogovor.

Kitajski visoki diplomat Vang Ji je dogovor označil za »zmago za dialog, zmago za mir.« Po njegovih besedah bo Kitajska še naprej igrala »konstruktivno vlogo« v perečih vprašanjih po svetu in »pokazala odgovornost kot velika država.«

To, da sta Iran in Savdska Arabija sprejela posredovanje Kitajske, je priznanje novega položaja Pekinga v svetovni politiki. Že to je zadosten razlog, da Bela hiša sovraži ta dogovor, kar je razvidno tudi iz hladnega odziva Joeja Bidna.

»Svet ni omejen zgolj na vprašanje Ukrajine,« je dodal.

Ameriški predsednik Joe Biden je na vprašanje o dogovoru med Iranom in Savdsko Arabijo hladno odgovoril: »Boljši odnosi med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami so boljši za vse.«

Ker ta dogovor ne vključuje Izraela je Bidnov odgovor mogoče razumeti kot posredno kritiko, čeprav je tiskovni predstavnik Bele hiše v izjavi sicer dejal, da ZDA »na splošno pozdravljajo vsa prizadevanja za končanje vojne v Jemnu in zmanjšanje napetosti na Bližnjem vzhodu

Do zaostritve odnosov med Iranom in Savdsko Arabijo je prišlo leta 2016, ko so iranski protestniki zaradi usmrtitve spoštovanega šiitskega duhovnika Nimra Al Nimra napadli savdska diplomatska predstavništva, Savdska Arabija pa se je na napade odzvala s prekinitvijo diplomatskih vezi s Teheranom.

Pretežno sunitska Savdska Arabija in pretežno šiitski Iran sicer podpirata nasprotujoči si strani v več spopadih, med drugim tudi v Jemnu, kjer Teheran podpira hutijevske upornike, Riad pa vojaško koalicijo, ki je na strani vlade.

EU, ZDA, Iran
EU, ZDA, Iran. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Dogovor je sledil intenzivnim pogajanjem med Alijem Shamkhanijem, tesnim svetovalcem iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, in državnim ministrom Savdske Arabije Musaadom bin Mohammedom Al-Aibanom.

V skupni izjavi Savdske Arabije, Irana in Kitajske je zapisano, da »v odgovor na plemenito pobudo njegove ekscelence predsednika Xi Jinpinga, predsednika Ljudske republike Kitajske«, obe strani sklepata omenjeni dogovor »izhajajoč iz skupne želje po reševanju nesoglasij med njima z dialogom in diplomacijo ter v luči bratskih vezi.«

V tem početju so seveda zmagovalci in poraženci, kot ugotavljajo v MoA.

Zmagovalci so:

  • Iran, ki bo sedaj še bolj sposoben prebiti sankcijski zid, ki so ga okoli njega postavile ZDA.
  • Savdska Arabija, ki bo zdaj verjetno lahko končala svojo katastrofalno in drago vojno proti Jemnu.
  • Kitajska, ker je nadigrala ameriško zunanje ministrstvo, ko je dogovor dosegla.
  • Irak, Sirija, Jemen, saj bo zmanjšanje napetosti med dvema osrednjima regionalnima silama, ki vplivata na njihove politike, zmanjšalo rivalstvo na njihovih tleh.

Poraženci so:

  • Izrael, ker so možnosti za njegove poskuse, da spravi ZDA v vojno z Iranom, zdaj zmanjšane, pričakovana koalicija s Savdci pa ne bo nastala.
  • ZDA, ker so bile nadigrane na svojih tradicionalnih »domačih terenih« na Bližnjem vzhodu.
  • Protiiranski jastrebi povsod.
  • Združeni arabski Emirati, ker so zaradi Savdske Arabije izgubili vsaj del trgovanja z Iranom zaradi sankcij.

Ta prenova odnosov bo spremenila Bližnji vzhod. V regiji že desetletja prevladujejo napetosti med silno sunitsko muslimansko Savdsko Arabijo in Iranom, ki je večinsko šiitski.

Državi sta bili vpeti v vse intenzivnejši boj za prevlado, njuno rivalstvo pa so zaostrili spopadi posrednikov, vključno z vojno v Jemnu.

Savdska Arabija, rojstni kraj islama in mesto njegovih dveh najsvetejših mest, se je v zgodovini videla kot voditeljica muslimanskega sveta.

Iranska revolucija leta 1979 je pretresla Savdsko Arabijo in druga zalivska kraljestva, ki so režim v Teheranu videla kot tekmeca.

Oživitev odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom bo omogočila marsikaj novega.

To, da sta Iran in Savdska Arabija sprejela posredovanje Kitajske, je priznanje novega položaja Pekinga v svetovni politiki.

Že to je zadosten razlog, da Bela hiša sovraži ta dogovor, kar je razvidno tudi iz hladnega odziva Joeja Bidna.

Gre pa za še en dokaz, da moč ZDA v mednarodnih odnosih upada, moč Kitajske pa raste.

In pri tem vidimo, da kitajska diplomacija za razliko od Zahoda (ki mu pripada tudi Slovenija) spore med državami ne poglablja – pač pa gasi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek