Nova Slovenija se je na kongres podala s stabilno javnomnenjsko podporo, z osmimi poslankami in poslanci pa kot tretja največja parlamentarna stranka. Po državnozborskih volitvah je Nova Slovenija koalicijsko vlogo zamenjala za vlogo konstruktivne opozicije. Foto: BoBo/Borut Živulović
Nova Slovenija se je na kongres podala s stabilno javnomnenjsko podporo, z osmimi poslankami in poslanci pa kot tretja največja parlamentarna stranka. Po državnozborskih volitvah je Nova Slovenija koalicijsko vlogo zamenjala za vlogo konstruktivne opozicije. Foto: BoBo/Borut Živulović

Podelitev novega mandata dozdajšnjemu predsedniku NSi-ja Mateju Toninu ni presenečenje, saj se je za to funkcijo že tretjič potegoval brez protikandidata. Glasovnice je oddalo 293 delegatov, 282 jih je podprlo Tonina, 11 glasovnic pa je bilo neveljavnih. V nagovoru delegatom po izvolitvi se je Tonin zahvalil za izkazano podporo. Kot je dejal, se zaveda, da ga čaka veliko dela, a je miren, saj ve, da se lahko zanese na stranko in njene ljudi. Prepričan je, da NSi v naslednjem obdobju čakajo preizkušnje in da bo po njih "padalo tako z leve kot z desne". "Ampak bolj nas bodo tepli, bolj bomo prepričani, da smo na pravi poti," je dejal.

Delegati so sicer na volilnem kongresu izvolili tudi člane izvršilnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Na mesto članov izvršilnega odbora je kongres izvolil vodjo poslancev NSi-ja Jožefa Horvata, poslanca Ivo Dimic in Aleksandra Reberška, župana Rogatca Martina Mikoliča, župana občine Sveta Trojica v Slovenskih Goricah Davida Klobaso in predsednico Mlade Slovenije Katjo Berk Bevc. V nadzorni odbor so delegati izvolili Silva Soka, Tadejo Šuštar Zalar, Majo Šturbej, Mateja Cvikla in Natašo Brežnik, v razsodišče pa Marijo Rogar, Zdravka Luketiča, Ivanko Učakar, Mašo Brulc in Franca Avblja.

Podpredsednikov stranke po statutu ne voli kongres, ampak jih imenujejo pozneje. Dva podpredsednika na predlog predsednika imenuje svet stranke, tretjega podpredsednika pa volijo člani stranke zunaj meja Republike Slovenije.

Tonin: Ne delamo za Goloba niti za Janšo, delamo za Slovenijo in njene ljudi

V uvodnem nagovoru je Tonin poudaril, da stranka v ospredje postavlja korist državljanov. "Ne delamo za Goloba niti za Janšo, delamo pa za Slovenijo in za njene ljudi," je zatrdil. Tonin se je v nagovoru 350 delegatom na volilnem kongresu zahvalil za "nesebično podporo v zadnjih dveh letih". V uvodu se je tako ozrl v čas, ko je NSi marca 2020 stopil v vlado pod vodstvom Janeza Janše, ki se je morala takoj spopasti z epidemijo covida-19.

Vodenje stranke je Tonin sprva začasno prevzel konec januarja 2018, kongres pa mu je prvi polni mandat podelil aprila istega leta. Drugič pa je bil za predednika NSi-ja izvoljen na digitalnem kongresu leta 2020. Pred njim sta stranko do zdaj vodila dva predsednika. Prvih osem let je bil to Andrej Bajuk, nato pa deset let Ljudmila Novak. Foto: Twitter/Matej Tonin
Vodenje stranke je Tonin sprva začasno prevzel konec januarja 2018, kongres pa mu je prvi polni mandat podelil aprila istega leta. Drugič pa je bil za predednika NSi-ja izvoljen na digitalnem kongresu leta 2020. Pred njim sta stranko do zdaj vodila dva predsednika. Prvih osem let je bil to Andrej Bajuk, nato pa deset let Ljudmila Novak. Foto: Twitter/Matej Tonin

Predsednik NSi-ja danes ocenjuje, da lahko na opravljeno delo gledajo z zadovoljstvom. Priznava sicer, da so zagotovo pri svojem delu storili kakšno napako, a je prepričan, da je Slovenija z NSi-jem v vladi iz krize izšla na strani zmagovalk, z visoko stopnjo gospodarske rasti in nizko brezposelnostjo.

Danes pa se po njegovih besedah ob vojni v Ukrajini spopadamo z novo krizo, v kateri je Slovenija dolžna pomagati Ukrajini, saj je v slovenskem interesu, da se vojna čim prej konča. Ob tem je puščice kritike uperil tudi v koalicijsko Levico. "Radikalno levo krilo sedanje vlade" namreč po njegovem mnenju predstavlja največjo grožnjo nacionalni varnosti, to pa vpliva ne le na varnostno politiko države, ampak tudi ekonomsko, meni. Prvak NSi-ja je tako danes napovedal, da bodo "pri obravnavi vladnega predloga zakona o dohodnini uporabila vse procesne in proceduralne možnosti, da ustavi razgradnjo dobro delujočega sistema normirancev".

Izrazil je tudi nasprotovanje spremembam družinskega zakonika, ob treh referendumih, ki Slovenijo čakajo v prihodnjih mesecih, pa napovedal podporo NSi-ja referendumu o dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija.

Tonin zavrača očitke, da NSi paktira z Gibanjem Svoboda

V prihodnjih mesecih so sicer po Toninovem prepričanju pred vlado premierja Roberta Goloba tri ključne naloge, in sicer zagotavljanje pomoči gospodarstvu, nadaljevanje začetih javnih naložb in prenova zdravstvenega sistema. Pri zadnjem je NSi pripravljen prispevati svoje glasove za preoblikovanje ZZZS-ja in upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Ob tem je zavrnil očitke prvaka SDS-a, da NSi "paktira s Svobodo". "NSi se ne pogaja z Golobom za vstop v vlado, ne zanima pa nas tudi opozicijska krilatica 'tem slabše za vlado, tem boljše za nas'," je dejal.

Tonin napoveduje, da namerava NSi razvijati v moderno stranko, ki pa se ne bo sramovala temeljnih vrednot slovenske družbe. Obljublja, da bo stranka pod njegovim vodstvom gradila na dialogu, uveljavljala socialno tržno gospodarstvo, opirali pa se bodo na štiri temeljne vrednote krščanske demokracije: svobodo, pravičnost, varnost in človekovo dostojanstvo. "Če želimo doseči veliko zmago, moramo vanjo najprej verjeti sami," je sklenil.

Toninu tretji mandat na čelu NSi-ja

Horvat poudaril združevanje konservativnega, liberalnega in krščanskega

Udeležence kongresa je nagovorilo še več drugih govorcev. Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je Toninu zaželel uspešen tretji mandat. Prednost NSi-ja je po njegovem mnenju to, da imajo ekipo kompetentnih posameznikov, ki so sposobni dosegati rezultate. Ministri NSi-ja so v prejšnji Janševi vladi izstopali po rezultatih, v opoziciji pa ima stranka konstruktivno vlogo, pri čemer ostaja zvesta svojemu programu, je dejal. Zaželel jim je tudi veliko uspeha na volitvah in pri gradnji "boljše Nove Slovenije".

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je v nagovoru delegatom dejal, da jih prepiri ne zanimajo. "Verjamemo v sodelovanje, v Slovenijo, utemeljeno na vrednotah osamosvojitve, v ljudi, ki so nam dali nalogo, da sprejemamo dobre odločitve zanje" je poudaril. Zaradi razmer v svetu in Evropi je po njegovem mnenju potrebna okrepitev krščanske demokracije. "Naše vrednote združujejo najboljše lastnosti konservativnega, liberalnega in krščanskega," je dejal. Vera sicer navdihuje njihovo delo, pri čemer je poudaril, da ne gre za religijo, ampak za natančen politični pristop, ki sloni na temeljnih vrednotah dostojanstva in strpnosti.

Ljudmila Novak: Podpirati je treba vse, kar je dobro

Kongres je praznik stranke, je v nagovoru dejala evropska poslanka Ljudmila Novak. "Zbrali smo se tudi zato, da ugotovimo, da nismo sami, da nas je več, ki enako mislimo," je poudarila. Hvaležna je tistim v stranki, ki so kritični do nje. "Nič hudega, to je demokracija," je dejala. Vse krize po njenem mnenju govorijo o tem, kako pomembno je, da smo člani EU-ja. "Napad na Ukrajino je napad na EU, na demokracijo in ves svet," je dejala in odločno podprla pomoč Ukrajini. "Sankcije škodijo tudi nam, a druge poti ni," je prepričana. Pri energetski krizi pa bo po njenem mnenju samo evropska solidarnost pomagala, da bomo lahko tudi iz te krize izšli močnejši. "Ob vsem tem se bomo morali počasi tudi navaditi in upoštevati rek 'manj je več'," je dejala.

"V prvi vrsti želim zaključiti ta mandat evropske poslanke," je Ljudmila Novak pojasnila svojo odločitev, da se za kandidaturo za predsedniško kandidaturo ni odločila. Foto: BoBo/Borut Živulović

Evropski poslanki se zdi bistveno, da v NSi-ju zagovarjajo svoje krščanskodemokratske vrednote in podpirajo vse tisto, kar je dobro, "ne glede na to, od katere strani prihaja". Zato zagovarja, da so konstruktivna opozicija, tudi vladi Roberta Goloba. V času ko je bil NSi v vladi Janeza Janša je bila kritična do potez, za katere je mislila, da so napačne, je pojasnila. "V demokratični stranki je prav, da si to povemo na organih stranke, znotraj stranke, da ne peremo umazanega perila v javnosti," je dejala.

Na vprašanje, zakaj v svojem nagovoru Mateja Tonina, ki je kandidiral za tretji mandat na čelu NSi-ja, ni omenila niti z besedo, je Novak odgovorila, da je na kongresu edini kandidat in verjetno ne bo imel problema z izvolitvijo. Svoje moči je usmerila v predsedniškega kandidata Janeza Ciglerja Kralja, "ker se mi zdi, da on potrebuje v tem trenutku največ podpore". "Naredila bom vse, kar je v moji moči, da dobi naš kandidat čim več glasov, ker mislim, da je odličen kandidat," je dejala. O drugem krogu bo razmišljala pozneje, je dejala.

Peterle: NSi se ne gre zmerjanja, etiketiranja, črnjenja in tako naprej

Tudi prvi predsednik vlade Lojze Peterle je je izrazil podporo Ciglerju Kralju, saj je "prijazen, kulturen, prisrčen, ne polarizira, ne zmerja". Poudaril je, da res ni vseeno, kdo je na čelu države. Glede drugega kroga predsedniških volitev pa je Peterle ocenil, da je "najbolj naravno in najbolj prav, ker vendar delimo številne skupne vrednote in principe, da pač druga stranka podpre tistega, ki je šel naprej".

Peterle meni, da so imeli v NSi-ju v preteklosti nekaj težav z jasnostjo in identiteto zaradi bližine SDS-a, a meni da se to izrazito popravlja. "NSi se ne gre zmerjanja, etiketiranja, črnjenja in tako naprej, prinaša neko drugo kulturo," je dejal. O nedavnih besednih obračunih med NSi-jem in SDS-om je Peterle dejal, da je zlasti med t. i. prijateljskimi strankami praviloma največ napetosti, saj si "kradejo glasove iz istega ribnika". "Me ne bi čudilo, če bo padlo še nekaj trših besed, ki bodo mogoče zdravilne za obe strani," je dejal.

NSi tudi v boj za ljubljanski in mariborski županski stolček

NSi je na volilnem kongresu predstavil tudi kandidate za župane, ki bodo na listi stranke nastopili na novembrskih lokalnih volitvah. Med drugim bo za županjo Ljubljane kandidirala Mojca Sojar, za stolček župana Maribora pa se bo potegoval Bernard Memon.

Med vidnejšimi županskimi kandidati so med drugim še nekdanji poslanec NSi-ja Andrej Černigoj, ki se bo v tekmo za županski stolček podal v Iliriski Bistrici, v Novi Gorici Anton Harej, v Kamniku pa bo kot samostojni kandidat s podporo NSi-ja nastopil Matej Slapar. V Kranju bo NSi podprl skupnega kandidata NSi-ja, SDS-a in SLS-a Iva Bajca, v Lendavi pa bodo podprli kandidata SDS-a, poslanca Janeza Magyara.

Cigler Kralj meni, da je čas za desnosredinskega predsednika

Kongres NSi-ja zaznamujejo tudi predsedniške volitve. Stranka v ogenj pošilja poslanca Janeza Ciglerja Kralja, ki je v nagovoru delegatom izrazil prepričanje, da je čas za desnosredinskega predsednika. Predsedniške volitve pa so po njegovem mnenju tudi priložnost, da se NSi še bolj poveže, okrepi in z močno motivacijo stopi v novo desetletje.

Cigler Kralj je med drugim poudaril, da se je v kandidaturo podal, ker da mora tretja stranka po številu poslancev imeti svojega kandidata, številni pa so ga k temu tudi nagovarjali, saj da pred njegovim vstopom v predsedniško tekmo ni bilo kandidata, za katerega bi "mirno in iskreno oddali svoj glas". Kot najpomembnejši razlog za svojo kandidaturo pa je navedel željo, da bo Slovenija čez pet, 10 ali več let država miru in blagostanja, kjer bo delo spoštovano in cenjeno, k temu pa želi prispevati tudi sam.

V NSi-ju računajo na to, da se bo njihov kandidat za predsednika republike Janez Cigler Kralj uvrstil v drugi krog volitev. Foto: BoBo/Borut Živulović
V NSi-ju računajo na to, da se bo njihov kandidat za predsednika republike Janez Cigler Kralj uvrstil v drugi krog volitev. Foto: BoBo/Borut Živulović

Ocenjuje, da se v javnosti želi ustvariti mnenje, da NSi živi drugačne ali celo ekstremne, radikalne vrednote. "Če si danes iskren domoljub, te označijo za nacionalista, če si za to, da naj bo otrok posvojen v družino s prisotno mamo in očetom, si kar homofob, in če si proti ilegalnim migracijam in odstranjevanju ograje na naši južni meji, si takoj fašist," je kritičen Cigler Kralj. Poudarja, da kandidira tudi za to, da se temu upre.

Prepričan je, da se bodo vrednote NSi-ja, če glas stranke ne bo zastopan v tekmah, kot je predsedniška, počasi umikale iz javnosti, družba pa bo drsela v "totalitarno enoumje". Ob tem je še poudaril, da je edini predsedniški kandidat, ki je med drugim glasoval proti spremembam družinskega zakonika in ki jasno pove, da je vlada Janeza Janše naredila veliko dobrega. "Čas je, da gledamo še dlje, da prebijemo okvire, v katere nas skušajo ukalupiti, da naredimo, kar se nam zdi mogoče," meni predsedniški kandidat NSi-ja.

Ciglerju Kralju je podporo na kongresu v videonagovoru izrazil tudi predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Meni, da je NSi za predsedniškega kandidata "izbral človeka iz pravega testa". Evropska poslanka Ljudmila Novak meni, da je Cigler Kralj moralna avtoriteta, ne pa "tisti, ki je 100 kilometrov daleč od te avtoritete, je nestrpen in smo ga na plakatih videli v neprimernih pozah". Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle pa ga je označil za "izrazito socialen profil, dobrodošel v slovenski situaciji". Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat je ocenil, da Cigler Kralj razume ljudi v realnem življenju in da ima ljudi in Slovenijo iskreno rad.

Na predsedniških volitvah po besedah Tonina v NSi-ju s Ciglerjem Kraljem stavijo na drugi krog, na lokalnih pa na tretje mesto med političnimi strankami tako po številu občinskih svetnikov kot tudi številu županov.