Kot je na današnji seji odbora v imenu predlagatelja zakonskih sprememb izpostavila predsednica SAB Alenka Bratušek, je DZ ob koncu leta 2019 soglasno potrdil spremembo enakega zakona, s katero so upokojencem, starejšim od 65 let, invalidom in vojnim veteranom zagotovili brezplačen medkrajevni potniški promet. "Zakon, ki je danes pred nami, bi stvari zaokrožil in brezplačne prevoze zagotovil tudi v vseh mestnih središčih, torej tam, kjer prevoze organizirajo občine," je pojasnila.

Izpostavila je, da je ministrstvo za infrastrukturo sicer z oktobrom na podlagi obstoječe zakonodaje uvedlo brezplačen prevoz za upokojence v Mariboru in Ljubljani. "Ne vem, zakaj bi upokojence delili na prvo- in drugorazredne, zato predlagamo, da to sistemsko uredimo v zakonu," je dodala.

Vlada je ocenila, da novela ni potrebna, saj po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Blaža Košoroka že dosedanja ureditev daje zadostno pravno podlago za ureditev brezplačnega prevoza v mestih za navedene skupine upravičencev.

"Ministrstvo za infrastrukturo je na podlagi novele, ki je bila sprejeta junija, pripravilo rešitev, da bodo imeli od 1. oktobra brezplačni javni prevoz v mestnem linijskem prometu v Ljubljani in Mariboru, kjer je to organizirano kot obvezna gospodarska javna služba," je potrdil.

Več opozicijskih poslancev je brezplačen prevoz za upokojence v Mariboru in Ljubljani pozdravilo, a so se strinjali, da je potrebna sistemska ureditev. "Glede na to, da je podoben zakon, ki je to urejal za medkrajevni potniški promet, že sprejet in je imel v DZ 100-odstotno podporo, podprimo tudi spremembe za lokalno raven," je dejal Andrej Rajh (SAB).

"Sploh ne razumem. Gre za ukrep, ki finančno ni zelo močan, naredi pa eni skupini ljudi korist in ste ga načeloma že podprli ... potem pa pridete sem in rečete, da ga ne boste podprli," je bil do vlade kritičen Dejan Židan (SD). "Drži, da smo opozicija, ampak lepo prosim, dajte pustiti včasih politikanske igre na strani," je dodal.

Dejan Židan

Tudi v Levici so predlog podprli, predvsem zaradi socialne dimenzije in z vidika trajnostne mobilnosti. "Vemo, da stopnja revščine ni nizka in ogroža predvsem določene skupine prebivalstva, med najbolj ogroženimi so prav upokojenke in upokojenci. Če hočemo napovedati resen boj in izkoreniniti revščino, moramo seveda uvajati ukrepe, ki bodo revščine konkretno odpravljali, ne samo da pametujemo o tem in onem," je dejala Nataša Sukič (Levica).

Člani odbora so se seznanili tudi z letnim poročilom agencije za energijo za lansko leto in poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji. Kot je izpostavila direktorica agencije Duška Godina, je tudi njihovo delo lani zaznamovala epidemija covida-19.

Skupno so lani na trgu z električno energijo beležili šest odstotkov nižjo porabo. Poraba gospodinjstev je sicer pričakovano narasla za pet odstotkov, je pa pri poslovnih odjemalcih padla za približno 10 odstotkov, je med drugim izpostavila.

Rajh (SAB) je v razpravi izpostavil, da je slovenska energetika pred velikimi izzivi, ob čemer se odpirajo številna vprašaja. Med drugim ga je zanimalo, kako bo država po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) nadomestila vir energije. Podobno je vprašal tudi Franci Kepa (SDS). "Že sedaj smo neto uvoznik energije," je dodal.

Da je slovenska energetika pred velikimi izzivi, se je strinjal tudi Košorok, ob tem pa je poudaril, da se je, glede na to kakšnih kritik je deležna v zadnjih letih, sploh v času krize, izkazala kot robustna, zanesljiva in dobro delujoča.

Glede zaprtja Teša je spomnil, da strategija za izstop iz premoga, za katero upa, da jo bo kmalu obravnavala vlada, govori o letnici 2033. Hkrati sta v izdelavi po Košorokovih besedah območna načrta za Zasavje, ki je to pot že prehodilo in pričakuje dodatna sredstva, ter savinjsko-šaleško regijo, ki na to pot vstopa.

Manko energije bo ob zaprtju Teša velik izziv nadomestiti, a po Košorokovih besedah rešitev vidijo v kombinaciji obnovljivih virov energije in jedrske energije. "Za zanesljivost sistema se kaže zemeljski plin kot tisti energent, ki bo na širšem območju deloval kot pomočnik sistemskim storitvam oz. omrežju," je dejal.

Ob koncu seje so se člani seznanili tudi s poročilom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v lanskem letu. Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Robert Rožac je dejal, da so iz krške nuklearke lani poročali o šestih dogodkih, ki pa niso imeli vpliva na prebivalstvo in okolje.

Med drugim je izpostavil, da so se nadaljevala dela v okviru zadnje faze varnostnih izboljšav. Ena pomembnejših je izgradnja suhega skladišča za izrabljeno gradivo, je dejal, ob tem pa spomnil, da je ministrstvo decembra lani za objekt izdalo gradbeno dovoljenje.