Zbrane v predsedniški palači nagovorila tudi Olena Zelenska

"Kaj je mogoče storiti za Ukrajino, me pogosto vprašajo med intervjuji. Slovenija je že odgovorila na to vprašanje - ne smemo biti brezbrižni. In prav takšni ste vi. To je vaš prispevek k zmagi pravičnosti in človečnosti. K naši skupni zmagi," je med drugim v svojem nagovoru dejala Olena Zelenska. 

Pirc Musarjeva: Cilj mora biti sklenitev celovitega, pravičnega in trajnega miru

"Med hude vsesplošne posledice pandemije se je vmešala še vojna v Ukrajini. Vojna, ki ni bila izzvana. Vojna, ki je nihče, ki je dober človek, ni želel. Vojna, ki ne posega v življenja mladih le tako, da jih prikuje v njihove sobe. Vojna jih prežene z domov. Vojna jemlje njihova življenja. Njihovih staršev. Prijateljev. Sorodnikov. Onemogoča jim sanje, ne dovoli jim vizije zase in za svoje bližnje," pravi Nataša Pirc Musar. 

"Ne le kot mati, ki ji ni vseeno za sedanjost in prihodnost sina, in kot nekdo, ki mu je mar za usode nedolžnih – tudi kot političarka terjam, da se vojna ustavi in da Ukrajina dobi tisto, kar ji omogoča ustanovna listina: suverenost in s tem možnost, da sama odloča o svoji prihodnosti. Cilj mora biti sklenitev celovitega, pravičnega in trajnega miru v skladu z načeli Ustanovne listine Organizacije združenih narodov," je odločena predsednica države.

Pred govorom je predsednica republike sicer obiskala ukrajinske begunke in begunce v nastanitvenem centru v Postojni. "Pravkar sem se vrnila iz nastanitvenega centra v Postojni, kjer sem obiskala otroke in odrasle, ki so morali pred vojno zbežati iz domovine. Ko poslušaš njihove zgodbe, se zavedaš, kako prav je, da ljudem v stiski pomagamo. Preden sem se poslovila, smo vsi zajokali. Rekla sem jim: danes, ob tej grozljivi obletnici, lahko vsi skupaj jočemo. Ampak jutri naj bo za te otroke ponovno dan za smeh in veselje," je še povedala. 

Ukrajinski veleposlanik: Slovenija je majhna država, vendar ima veliko srce

Zbrane je v predsedniški palači nagovoril veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Andrij Taran. "Mnogi pravijo, da je bila vojna v Ukrajini presenečenje. Vseeno pa je bila Ukrajina na njo pripravljena," je dejal in dodal, da je Ukrajina zdržala kljub napovedim, da bo ruski agresor v treh dneh zavzel glavno mesto Kijev in nastavil prorusko vlado.

"Zdržali smo zaradi moči ukrajinskega naroda, pa tudi zaradi mednarodne pomoči," je še poudaril in se skupaj z Zelensko zahvalil Sloveniji za vso pomoč Ukrajini. Pri tem je Zelenska izpostavila dobavo reševalnih vozil, šolanje ukrajinskih otrok in projekte za njihovo rehabilitacijo ter organizacijo kotičkov z ukrajinskimi knjigami v številnih knjižnicah. Prav tako je bila Slovenija po njenih besedah med prvimi, ki je priskočila na pomoč v Buči.

"Prejeli smo na tisoče ton humanitarne pomoči, med drugim generatorje in transformatorje. Niste dovolili, da bi Ukrajinci ostali brez elektrike," je dejal veleposlanik in dodal, da je Ukrajina prav tako prejela veliko vojaške pomoči, čeprav tega od Slovenije ni pričakovala. "Slovenija je majhna država, vendar ima veliko srce," je še dodal.

Po državi tudi več kulturnih dogodkov

Na dan pred prvo obletnico ruske invazije na Ukrajino je potekalo tudi več kulturnih dogodkov. Dopoldan so denimo v Kinodvoru predpremierno predvajali dokumentarni film Glasba prihodnosti, ki ga je RTV Slovenija posnela o projektu evakuacije in integracije mladih ukrajinskih glasbenikov Music for the Future.

Popoldan pa je na primer potekal pogovor z ukrajinskim pisateljem Markom Livinom, ki je spregovoril o vojni in miru ter osvetlil aktualno tematiko vojne v Ukrajini z vidika psihološkega doživljanja ljudi. Pogovor je vodila predsednica slovenskega PEN Tanja Tuma. Prav tako je potekalo odprtje razstav Mama, jaz nočem vojne! in Ukrajina pripoveduje, na kateri je bil častni gost ukrajinski veleposlanik Taran.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je medtem ob robu izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN ob prvi obletnici začetka vojne v Ukrajini udeležila skupne delovne večerje na ministrski ravni z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Dmitrom Kulebo, na katero sta bila vabljena tudi generalni sekretar OZN Antonio Guterres in državni sekretar ZDA Antony Blinken.

"Mineva leto dni od začetka brutalne ruske agresije, vojne v Ukrajini, in kljub mednarodni pomoči vsak dan vidimo pobijanje nedolžnih civilistov, žensk, otrok in uničevanje civilne infrastrukture. To je nesprejemljivo. Težko si je danes zamisliti, da si nekdo s silo in z orožjem skuša nezakonito, protipravno prilastiti ozemlje, suverenost in ozemeljsko celovitost druge države," je dejala Fajonova in dodala, da bo Slovenija Ukrajini ob strani stala dokler bo to potrebno. 

"Slovenci imamo svoj zgodovinski spomin. Obenem pa si prizadevamo in podpiramo vse napore v smeri, da čimprej zagotovimo trajen in pravičen mir v Ukrajini. Podpiramo vsa prizadevanja, ki jasno ločijo kdo je agresor in kdo je žrtev. Agresor je Ruska federacija, žrtev je Ukrajina. Narediti moramo vse, da po diplomatskih kanalih skušamo ustaviti napade, uničevanje infrastrukture, pobijanje ljudi in da vzpostavimo pogoje za pogovore, za trajen in pravičen mir v Ukrajini. To si želi Ukrajina, to si želimo mi vsi. Mir," je še dejala. 

Slovenska karitas zbrala več kot 3,3 milijona evrov

Slovenska karitas je za humanitarno pomoč prizadetim z vojno v Ukrajini v prvem letu zbrala 3.390.066 evrov. Od tega je bilo 2.422.147 evrov darovanih v finančni obliki, v materialni obliki pa pomoč v vrednosti 673.981 evrov s strani številnih posameznikov in 235 podjetij, 293.939 evrov pa je prispevalo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve RS preko humanitarnega strateškega partnerstva.

"S pomočjo te velike solidarnosti Slovencev in Slovenije je Slovenska karitas v enem letu v sodelovanju s Karitas Spes Ukrajina v Ukrajino odposlala 29 humanitarnih pošiljk s 416 tonami materialne pomoči, predvsem s hrano, vodo, higienskimi potrebščinami, sanitetnim in medicinskim materialom in zdravili. Ostala zbrana sredstva so bila nakazana za izvedbo humanitarnih projektov Karitas v Ukrajini," so sporočili iz organizacije. 

Celotna mreža Caritas Internationalis je za pomoč najranljivejšim, ki jih je prizadela vojna v Ukrajini, skupaj posredovala 135 milijonov evrov za pomoč v Ukrajini in beguncem v sosednjih državah. S temi sredstvi je nujna humanitarna pomoč Karitas v prvem letu vojne v Ukrajini dosegla več kot 5,3 milijona ljudi s hrano, higienskimi in drugimi potrebščinami, s pomočjo pri preseljevanju na varna območja in namestitvijo razseljenih, s psihosocialno pomočjo, pomočjo pri šolanju otrok, z zagotovitvijo materiala za bolnišnice, pri prvih obnovah zgradb, s pečmi na drva, generatorji in drugo pomočjo. "Potrebe pa so še vedno ogromne, zato Slovenska karitas še naprej prosi za solidarnost," so še zapisali v sporočilo za javnost.